笔补辫别啪 拧olskim bratom: Ovire naj so odsko膷na deska za ustvarjanje novih poti
Govor Leona XIV. bratom kr拧膷anskih 拧ol, 15. maj 2025
V imenu O膷eta in Sina in Svetega Duha, mir z vami.
Dragi bratje in sestre, dobrodo拧li!
Zelo sem zadovoljen, da vas lahko sprejmem ob tristoletnici potrditve bule In apostolicae dignitatis solio, s katero je pape啪 Benedikt XIII. odobril va拧 in拧titut in va拧e Pravilo (26. januar 1725). Sre膷anje sovpada tudi s 75. obletnico razglasitve svetega Janeza Krstnika de La Salla za »nebe拧kega zavetnika vseh vzgojiteljev« (prim. apostolsko pismo Quod ait, 15. maj 1959; AAS 12, 1950, 631-632).
Po treh stoletjih je lepo videti, kako va拧a navzo膷nost 拧e naprej prina拧a sve啪ino bogate in ob拧irne vzgojne stvarnosti, s katero se na razli膷nih koncih sveta 拧e vedno z navdu拧enjem, zvestobo in duhom po啪rtvovalnosti posve膷ate formaciji mladih.
Prav v lu膷i teh obletnic, bi se rad ustavil in skupaj z vami razmislil o dveh vidikih va拧e zgodovine, ki sta po mojem mnenju pomembna za vse vas: pozornost do aktualnosti ter slu啪bena in misijonarska razse啪nost pou膷evanja v skupnosti.
Za膷etki va拧ega dela veliko povedo o »aktualnosti«. Sveti Janez Krstnik de La Salle je za膷el tako, da se je odzval na pro拧njo za pomo膷 laika Adriana Nyela, ki je s te啪avo vzdr啪eval svoje »拧ole ubogih«. Va拧 ustanovitelj je v njegovi pro拧nji za pomo膷 prepoznal Bo啪je znamenje, sprejel izziv in se lotil dela. Tako je ne glede na svoje namene in pri膷akovanja za膷el sistem novega pou膷evanja: kr拧膷anske 拧ole, ki so zastonj in odprte za vse. Med inovativnimi elementi, ki jih je uvedel s to pedago拧ko revolucijo, izpostavimo pou膷evanje v razredih in ne ve膷 namenjeno le posameznim u膷encem; sprejetje franco拧膷ine namesto latin拧膷ine kot didakti膷nega jezika, ki je bil dostopen vsem; nedeljski pouk, ki so se ga lahko udele啪evali tudi mladi, ki so ob delavnikih morali delati; vklju膷evanje dru啪in v 拧olski program, v skladu z na膷elom »vzgojnega trikotnika«, ki velja 拧e danes. Te啪ave, ki so se pojavljale, mu niso jemale poguma, ampak so ga spodbujale k iskanju ustvarjalnih re拧itev ter k podajanju na nove in pogosto 拧e neraziskane poti.
Vse to nas lahko spodbudi k razmi拧ljanju in tudi v nas prebudi koristna vpra拧anja. Kateri so najnujnej拧i izzivi v dana拧njem svetu mladih, s katerimi se moramo soo膷iti? Katere vrednote je treba spodbujati? Na katere vire lahko ra膷unamo?
Mladi na拧ega 膷asa, tako kot mladi vsake dobe, so vulkan 啪ivljenja, energije, 膷ustev in idej. To se ka啪e v 膷udovitih stvareh, ki jih znajo narediti na mnogih podro膷jih. Vendar pa potrebujejo tudi pomo膷, da bi lahko njihovo veliko bogastvo raslo v harmoniji in bi premagali tisto, kar jim lahko, 膷eprav na druga膷en na膷in kot v preteklosti, prepre膷uje zdrav razvoj.
膶e je na primer bila v 17. stoletju uporaba latinskega jezika za mnoge nepremagljiva komunikativna prepreka, se je danes treba soo膷iti z drugimi ovirami. Pomislimo samo na izolacijo, ki jo povzro膷ajo raz拧irjeni modeli medosebnih odnosov, ki so vedno bolj zaznamovani s povr拧inskostjo, individualizmom in 膷ustveno nestabilnostjo; na raz拧irjene miselne vzorce, ki so oslabljeni z relativizmom; na prevladujo膷e ritme in stile 啪ivljenja, v katerih ni dovolj prostora za poslu拧anje, razmislek in pogovor, v 拧oli, dru啪ini in v膷asih med vrstniki samimi, kar povzro膷a osamljenost.
Gre za zahtevne izzive, iz katerih pa lahko tudi mi, tako kot sveti Janez Krstnik de La Salle, naredimo odsko膷no desko za raziskovanje poti, razvijanje orodij in uvajanje novih jezikov, s katerimi se bomo lahko 拧e naprej dotikali srca u膷encev ter jim tako pomagali in jih spodbujali, da se bodo pogumno soo膷ali z vsako oviro in v 啪ivljenju dali vse od sebe v skladu z Bo啪jimi na膷rti. V tem smislu je hvalevredno, da v svojih 拧olah posve膷ate pozornost formaciji u膷iteljev in ustvarjanju vzgojno-izobra啪evalnih skupnosti, v katerih je didakti膷no prizadevanje obogateno s prispevkom vseh. Spodbujam vas, da nadaljujete po tej poti.
Rad bi izpostavil 拧e en vidik lasalianske stvarnosti, ki se mi zdi pomemben: pou膷evanje, ki se ga 啪ivi kot slu啪bo in poslanstvo, kot posve膷enost v Cerkvi. Sveti Janez Krstnik de La Salle ni 啪elel, da bi med u膷itelji kr拧膷anskih 拧ol bili duhovniki, ampak le »bratje«, da bi vsako va拧e prizadevanje bilo z Bo啪jo pomo膷jo usmerjeno v vzgojo u膷encev. Rad je govoril: »Va拧 oltar je katedra.« Tako je v Cerkvi svojega 膷asa spodbujal stvarnost, ki je do takrat bila 拧e neznana: u膷itelje in katehiste laike, ki so v skupnosti sprejeli pravo in resni膷no »slu啪bo«, v skladu z na膷elom evangelizacije, da evangeliziramo s tem, da vzgajamo, in vzgajamo s tem, da evangeliziramo (prim. Fran膷i拧ek, govor udele啪encem generalnega kapitlja bratov kr拧膷anskih 拧ol, 21. maj 2022).
Tako se karizma 拧ole, ki jo sprejemate s 膷etrto zaobljubo pou膷evanja in je tudi slu啪enje dru啪bi in dragoceno karitativno delo, 拧e danes ka啪e kot ena najlep拧ih in najbolj zgovornih razlag duhovni拧ke, prero拧ke in kraljevske slu啪be, ki smo jo vsi prejeli pri krstu, kot poudarjajo dokumenti drugega vatikanskega koncila. V va拧ih vzgojnih stvarnostih tako redovniki s svojim posve膷enjem prero拧ko razodevajo krstno slu啪bo, ki spodbuja vse (prim. dogmati膷na konstitucija Lumen gentium, 44), vsakega v skladu z njegovim stanom in dol啪nostmi, brez razlik, da kot 啪ivi udje prispevajo k rasti Cerkve in k njenemu trajnemu posve膷evanju (ibid., 33).
Zato upam, da se bodo pove膷ali poklici v lasalijansko posve膷eno 啪ivljenje, da se jih bo spodbujalo in pospe拧evalo v va拧ih 拧olah in zunaj njih ter da bodo v sinergiji z vsemi drugimi sestavinami formacije prispevali k temu, da bodo med mladimi, ki jih obiskujejo, prebudili vesele in rodovitne poti svetosti.
Hvala vam za to, kar po膷nete! Molim za vas in vam podeljujem apostolski blagoslov, ki ga z veseljem 拧irim na vso lasalijansko dru啪ino.
