笔补辫别啪 Leon XIV.: V testu zgodovine bodite kvas edinosti, ob膷estva in bratstva
Postavimo se na stran 啪rtev
Leon XIV. je spomnil, da se je sre膷anja Arena miru 鈥� potekalo je 18. maja 2024 v Veroni 鈥� udele啪il tudi pape啪 Fran膷i拧ek in takrat poudaril, da »se gradnja miru za膷ne s tem, da se postavimo na stran 啪rtev in delimo njihov pogled. Ta perspektiva je bistvena za razoro啪itev src, pogledov in misli ter za obsodbo krivic sistema, ki ubija in temelji na kulturi odmetavanja«.
V spominu nam ostaja objem med Izraelcem Maozom Inonom, ki mu je Hamas ubil star拧e, in Palestincem Azizom Sarahom, ki mu je izraelska vojska ubila brata, zdaj pa sta prijatelja in sodelavca. »Tista gesta ostaja kot pri膷evanje in znamenje upanja,« je dejal Leon XIV. in se jima zahvalil, ker sta pri拧la na tudi na tokratno sre膷anje v Vatikan.
Pot, ki vodi k miru, je skupna pot
»Za pot k miru so potrebna srca in misli, ki so izurjena in vzgojena v pozornosti do drugega ter sposobna prepoznati skupno dobro v dana拧njem kontekstu. Pot, ki vodi k miru, je skupna, vodi skozi skrb za pravi膷ne odnose med vsemi 啪ivimi bitji,« je dejal sveti o膷e in dodal, da je Janez Pavel II. mir opredelil kot nedeljivo dobrino, ki pripada vsem ali pa nikomur (prim. okro啪nica Sollicitudo rei socialis, 26). Mir je mogo膷e pridobiti in u啪ivati kot kakovost 啪ivljenja in celostni razvoj le, 膷e se v vesti aktivira »trdna in vztrajna odlo膷enost, da se zavzamemo za skupno dobro« (ibid., 38).
Za膷eti pri realnosti, ustvarjati upanje
»V dobi, kot je na拧a, zaznamovana s hitrostjo in neposrednostjo, moramo ponovno odkriti tista dolga obdobja, ki so potrebna, za odvijanje tak拧nih procesov. Zgodovina, izku拧nje in 拧tevilne dobre prakse, ki jih poznamo, so nam pomagale spoznati, da se pristen mir oblikuje tako, da za膷nemo pri realnosti (teritorijev, skupnosti, lokalnih ustanov ...) in da tej realnosti prisluhnemo. Prav zato se zavedamo, da je ta mir mogo膷, 膷e se razlik in konfliknosti, ki jih te prina拧ajo, ne odstrani, ampak se jih prizna, sprejme in premosti.«
笔补辫别啪 je pri tem izpostavil, da je zato prizadevanje ljudskih gibanj in zdru啪enj 拧e posebej dragoceno, saj »konkretno in 鈥漮d spodaj鈥�, v dialogu z vsemi ter z ustvarjalnostjo in iznajdljivostjo, ki ju rojeva kultura miru«, izvajajo projekte in dejavnosti, ki konkretno slu啪ijo ljudem in skupnemu dobremu. »Na ta na膷in ustvarjate upanje,« je dodal.
Nenasilje kot metoda in slog
V nadaljevanju je dejal, da je v dana拧njem svetu in dru啪bah preve膷 nasilja. »Pred vojnami, terorizmom, trgovino z ljudmi in raz拧irjeno agresivnostjo otroci in mladi potrebujejo izku拧nje, ki vzgajajo za kulturo 啪ivljenja, dialoga in medsebojnega spo拧tovanja. Predvsem pa potrebujejo ljudi, ki pri膷ujejo o druga膷nem, nenasilnem na膷inu 啪ivljenja. Zato od lokalne in vsakdanje ravni do ravni svetovnega reda, ko se tisti, ki so utrpeli krivico, in 啪rtve nasilja znajo upreti sku拧njavi ma拧膷evanja, postanejo najbolj verodostojni protagonisti nenasilnih procesov vzpostavljanja miru. Nenasilje kot metoda in slog mora biti zna膷ilno za na拧e odlo膷itve, odnose in dejanja.«
Stalna podpora pri tem prizadevanju sta za kristjane evangelij in dru啪beni nauk Cerkve, ki sta prav tako lahko »veljavni kompas« za vse ljudi. »Kajti dejansko gre za nalogo, ki je zaupana vsem, vernikom in nevernikom, ki jo morajo razviti in realizirati z razmislekom in prakso, ki ju navdihujeta dostojanstvo osebe in skupno dobro,« je poudaril pape啪.
Biti kvas edinosti, ob膷estva in bratstva v testu zgodovine
»膶e 啪eli拧 mir, pripravi institucije miru. Vse bolj se zavedamo, da ne gre le za politi膷ne, nacionalne ali mednarodne institucije, ampak za celoto vseh institucij vzgojnih, ekonomskih, socialnih,« pri 膷emer je spomnil na okro啪nico (Fratelli tutti), kjer se velikokrat vra膷a poziv k izgradnji »mi«, ki se mora prenesti tudi na institucionalno raven.
»Zato vas spodbujam, da si prizadevate biti prisotni,« je dejal pape啪 Leon XIV., »prisotni v testu zgodovine kot kvas edinosti, ob膷estva in bratstva. Bratstvo je treba odkriti, ljubiti, do啪iveti, oznanjati in pri膷evati, v zaupnem upanju, da je to mogo膷e zaradi Bo啪je ljubezni, ki je 鈥渋zlita v na拧a srca po Svetem Duhu鈥� (Rim 5,5).«
