Pape? Leon XIV.: V testu zgodovine bodite kvas edinosti, ob?estva in bratstva
Postavimo se na stran ?rtev
Leon XIV. je spomnil, da se je sre?anja Arena miru – potekalo je 18. maja 2024 v Veroni – udele?il tudi pape? Fran?i?ek in takrat poudaril, da »se gradnja miru za?ne s tem, da se postavimo na stran ?rtev in delimo njihov pogled. Ta perspektiva je bistvena za razoro?itev src, pogledov in misli ter za obsodbo krivic sistema, ki ubija in temelji na kulturi odmetavanja«.
V spominu nam ostaja objem med Izraelcem Maozom Inonom, ki mu je Hamas ubil star?e, in Palestincem Azizom Sarahom, ki mu je izraelska vojska ubila brata, zdaj pa sta prijatelja in sodelavca. »Tista gesta ostaja kot pri?evanje in znamenje upanja,« je dejal Leon XIV. in se jima zahvalil, ker sta pri?la na tudi na tokratno sre?anje v Vatikan.
Pot, ki vodi k miru, je skupna pot
»Za pot k miru so potrebna srca in misli, ki so izurjena in vzgojena v pozornosti do drugega ter sposobna prepoznati skupno dobro v dana?njem kontekstu. Pot, ki vodi k miru, je skupna, vodi skozi skrb za pravi?ne odnose med vsemi ?ivimi bitji,« je dejal sveti o?e in dodal, da je Janez Pavel II. mir opredelil kot nedeljivo dobrino, ki pripada vsem ali pa nikomur (prim. okro?nica Sollicitudo rei socialis, 26). Mir je mogo?e pridobiti in u?ivati kot kakovost ?ivljenja in celostni razvoj le, ?e se v vesti aktivira »trdna in vztrajna odlo?enost, da se zavzamemo za skupno dobro« (ibid., 38).
Za?eti pri realnosti, ustvarjati upanje
»V dobi, kot je na?a, zaznamovana s hitrostjo in neposrednostjo, moramo ponovno odkriti tista dolga obdobja, ki so potrebna, za odvijanje tak?nih procesov. Zgodovina, izku?nje in ?tevilne dobre prakse, ki jih poznamo, so nam pomagale spoznati, da se pristen mir oblikuje tako, da za?nemo pri realnosti (teritorijev, skupnosti, lokalnih ustanov ...) in da tej realnosti prisluhnemo. Prav zato se zavedamo, da je ta mir mogo?, ?e se razlik in konfliknosti, ki jih te prina?ajo, ne odstrani, ampak se jih prizna, sprejme in premosti.«
Pape? je pri tem izpostavil, da je zato prizadevanje ljudskih gibanj in zdru?enj ?e posebej dragoceno, saj »konkretno in ”od spodaj”, v dialogu z vsemi ter z ustvarjalnostjo in iznajdljivostjo, ki ju rojeva kultura miru«, izvajajo projekte in dejavnosti, ki konkretno slu?ijo ljudem in skupnemu dobremu. »Na ta na?in ustvarjate upanje,« je dodal.
Nenasilje kot metoda in slog
V nadaljevanju je dejal, da je v dana?njem svetu in dru?bah preve? nasilja. »Pred vojnami, terorizmom, trgovino z ljudmi in raz?irjeno agresivnostjo otroci in mladi potrebujejo izku?nje, ki vzgajajo za kulturo ?ivljenja, dialoga in medsebojnega spo?tovanja. Predvsem pa potrebujejo ljudi, ki pri?ujejo o druga?nem, nenasilnem na?inu ?ivljenja. Zato od lokalne in vsakdanje ravni do ravni svetovnega reda, ko se tisti, ki so utrpeli krivico, in ?rtve nasilja znajo upreti sku?njavi ma??evanja, postanejo najbolj verodostojni protagonisti nenasilnih procesov vzpostavljanja miru. Nenasilje kot metoda in slog mora biti zna?ilno za na?e odlo?itve, odnose in dejanja.«
Stalna podpora pri tem prizadevanju sta za kristjane evangelij in dru?beni nauk Cerkve, ki sta prav tako lahko »veljavni kompas« za vse ljudi. »Kajti dejansko gre za nalogo, ki je zaupana vsem, vernikom in nevernikom, ki jo morajo razviti in realizirati z razmislekom in prakso, ki ju navdihujeta dostojanstvo osebe in skupno dobro,« je poudaril pape?.
Biti kvas edinosti, ob?estva in bratstva v testu zgodovine
»?e ?eli? mir, pripravi institucije miru. Vse bolj se zavedamo, da ne gre le za politi?ne, nacionalne ali mednarodne institucije, ampak za celoto vseh institucij vzgojnih, ekonomskih, socialnih,« pri ?emer je spomnil na okro?nico (Fratelli tutti), kjer se velikokrat vra?a poziv k izgradnji »mi«, ki se mora prenesti tudi na institucionalno raven.
»Zato vas spodbujam, da si prizadevate biti prisotni,« je dejal pape? Leon XIV., »prisotni v testu zgodovine kot kvas edinosti, ob?estva in bratstva. Bratstvo je treba odkriti, ljubiti, do?iveti, oznanjati in pri?evati, v zaupnem upanju, da je to mogo?e zaradi Bo?je ljubezni, ki je “izlita v na?a srca po Svetem Duhu” (Rim 5,5).«
