MAP

ʲž s predsedstvom Komisije škofovskih konferenc Evropske unije ʲž s predsedstvom Komisije škofovskih konferenc Evropske unije  (@VATICAN MEDIA)

ʲž Leon XIV. sprejel predsedstvo COMECE

Sveti oče je v petek, 23. maja, v avdienco sprejel predsedstvo Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE). Med srečanjem so veliko pozornost namenili vojni v Ukrajini ter poudarili, da je »nujno kmalu doseči pravičen mir«. Beseda je tekla tudi o migracijah, spremljanju mladih, posredovanju vere in umetni inteligenci.

Vatican News

Kot je na novinarski konferenci povedal msgr. Mariano Crociata, predsednik COMECE, je bila avdienca za škofe zelo pomenljiva, saj je potekala »le nekaj dni po izvolitvi papeža Leona XIV. in po smrti papeža Frančiška«. Sveti oče jim je želel na tem prvem srečanju predvsem prisluhniti in jim zaenkrat ni dal nobenih natančnih napotkov za naprej. Škofje so opazili papeževo pozornost do Evropske unije, ki je nastala kot projekt miru, ter do njenega delovanja.

Po besedah msgr. Crociate se Evropa danes nahaja v »delikatnem trenutku: sooča se z novo administracijo ZDA, ki je nastopila funkcijo v začetku leta, pa tudi s spremembo paradigem javnega mnenja, zaradi česar se v mnogih državah opaža širjenje zaskrbljujočih pojavov, kot je populizem, ki je pogosto v nasprotju s temeljnimi načeli Evropske unije«.
ʲž je glede vprašanja oboroževanja izrazil zaskrbljenost, da bodo zaradi večjega poudarka na izdatke za oboroževanje škodo utrpele predvsem najbolj pomoči potrebne in šibke osebe.

Vojni stroški, ki bremenijo najbolj ranljive

Kot je dejal nadškof Antoine Hérouard, eden od podpredsednikov COMECE, je sveti oče izpostavil tudi »ekonomske in socialne posledice, ki jih ima vojna v Ukrajini na življenje ljudi. Več sredstev za krepitev obrambnih in varnostnih sistemov ne sme pomeniti manj pomoči tistim, ki trpijo ali živijo v težavah.« Gre za konkretno dejstvo, ki se je pokazalo na primer z zvišanjem cen energije. Ob tem je francoski škof dodal, da se med srečanjem niso zaustavljali pri podrobnostih, vendar pa so ponovno poudarili, »da je potrebno čim prej doseči pravičen mir. Ravnovesje med mirom in pravičnostjo je temeljnega pomena.«
Drugi izmed podpredsednikov, litovski škof Rimantas Norvila, pa je dejal, da se morajo danes »kljub temu, da še ne vidimo konkretnih rešitev, vse evropske države čutiti vključene v cilj, da bi čim prej ustavili vojno«.

Usklajevanje sprejema in integracije pri migracijah

Med obravnavanimi temami so bile tudi migracije. O tem je na srečanju z novinarji spregovoril še en podpredsednik, portugalski škof Nuno Brás da Silva Martins. Po eni strani »mora Evropa sprejeti migrante tudi v boju z demografskim upadom«, po drugi strani pa obstaja tudi »določena nezmožnost, da bi integrirali tiste, ki prihajajo na naše meje«. Gre za »problem, ki zadeva spoštovanje osebe v vsem njenem dostojanstvu« in vključuje tudi »vprašanje krščanskih korenin Evrope«.

Spremljanje mladih in posredovanje vere

Škofje so zatem poudarili, da papež izpostavlja pomen spremljanja mladih in prenosa vere v družini. Podpredsednik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije, köbenhavnski škof Czeslaw Kozon, je spregovoril predvsem o temi izbrisa iz krstnih knjig: gre za pojav, ki je v nekaterih državah, »kot sta Belgija in Nizozemska«, v porastu. »Ponekod otroci obtožujejo starše, da so jim vsilili izbiro vere, obstaja pa tudi vprašanje vmešavanja držav v življenje Cerkve in organizacijo cerkvenih struktur, kar pomeni možnost, da bi bila verska svoboda postavljena pod vprašaj. In potem je tu še pravica in dolžnost staršev, da vzgajajo svoje otroke.« Kmalu bi lahko o tej točki celo odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, saj ljudje, ki želijo izbris iz krstne knjige, pogosto iz ideoloških razlogov, to storijo tudi s sklicevanjem na evropsko zakonodajo o obdelavi osebnih podatkov.
Kot je pojasnil generalni tajnik COMECE Manuel Barrios Prieto, bi v primeru, da bi namesto pripisa v krstno knjigo ob robu imena glede želje po nečlanstvu v katoliški Cerkvi (»nekrščenost«) prešli »k dejanskemu izbrisu iz krstne knjige, to vodilo v napad na svobodo Cerkve in nespoštovanje njene avtonomije«.

Umetna inteligenca v središču papeževe pozornosti

ʲž je nazadnje veliko pozornost namenil umetni inteligenci. Gre za temo, ki vključuje tudi dezinformacije, spoštovanje dostojanstva, zasebnosti, identitete in svobode osebe; in ki ima posledice tudi na ravni dela«.

sobota, 24. maj 2025, 15:37