杏MAP导航

Vatican News

Pomagajmo drug drugemu graditi mostove

»Tema va拧e leto拧nje konference 鈥� "Premagati polarizacije in obnoviti globalno upravljanje: eti膷ni temelji" 鈥� obravnava sr膷iko pomena in vloge dru啪benega nauka Cerkve, orodja miru in dialoga za gradnjo mostov univerzalnega bratstva. Posebej v tem velikono膷nem 膷asu prepoznavamo, da Vstali hodi pred nami tudi tam, kjer se zdi, da sta krivica in smrt zmagali. Pomagajmo drug drugemu, kakor sem povabil na ve膷er svoje izvolitve, "graditi mostove z dialogom, s sre膷anjem, ki nas bo vse zdru啪ilo, da bomo vedno eno samo ljudstvo v miru". Tega ni mogo膷e improvizirati: gre za dinami膷no in nenehno prepletanje milosti in svobode, ki ga tudi sedaj, ko se sre膷amo, utrjujemo.«

Dru啪beni nauk vzgaja za soo膷anje z vpra拧anji

»沤e pape啪 Leon XIII. 鈥� ki je 啪ivel v zgodovinskem obdobju epohalnih in prelomnih sprememb 鈥� si je prizadeval prispevati k miru s spodbujanjem dru啪benega dialoga, med kapitalom in delom, med tehnologijami in 膷love拧ko inteligenco, med razli膷nimi politi膷nimi kulturami, med narodi. 笔补辫别啪 Fran膷i拧ek je uporabil izraz "polikriza", s katerim je spomnil na dramati膷nost zgodovinskih okoli拧膷in, v katerih 啪ivimo in kjer se prepletajo vojne, podnebne spremembe, nara拧膷ajo膷e neenakosti, prisilne migracije, stigmatizirana rev拧膷ina, ru拧ilne tehnolo拧ke inovacije, prekarnost dela in pravic (prim. Sporo膷ilo udele啪encem generalnega zasedanja Pape拧ke akademije za 啪ivljenje, 3. marec 2025). Dru啪beni nauk Cerkve je poklican, da glede tako pomembnih vpra拧anj ponudi razlagalne klju膷e, ki postavljajo v dialog znanost in vest ter tako bistveno prispevajo k znanju, upanju in miru.
Dru啪beni nauk nas vzgaja, da bi prepoznali, da je pomembnej拧i od problemov ali odgovorov nanje na膷in, kako se z njimi soo膷amo, z merili ocenjevanja in eti膷nimi na膷eli ter z odprtostjo za Bo啪jo milost.«

  (@Vatican Media)

Pomembneje se je pribli啪ati kot pa odgovarjati

»Vi imate prilo啪nost pokazati, da dru啪beni nauk Cerkve s svojim lastnim antropolo拧kim pogledom 啪eli spodbujati resni膷en dostop do dru啪benih vpra拧anj: ne 啪eli dvigniti zastave posedovanja resnice, ne glede analize ali re拧evanja problemov. Pri tak拧nih vpra拧anjih se je pomembneje znati pribli啪ati kot pa hitro odgovoriti, zakaj se je dolo膷ena stvar zgodila ali kako jo prese膷i. Cilj je nau膷iti se soo膷ati s te啪avami, ki so vedno druga膷ne, saj je vsaka generacija nova, z novimi izzivi, novimi sanjami, novimi vpra拧anji.«

»Nauk« ni mnenje, ampak pot k resnici

»Tukaj imamo temeljni vidik za gradnjo "kulture sre膷anja" prek dialoga in dru啪benega prijateljstva. Za ob膷utljivost mnogih na拧ih sodobnikov se besedi "dialog" in "nauk" zdita nasprotujo膷i in nezdru啪ljivi. Morda nam ob besedi "nauk" pride na misel klasi膷na definicija: skupek idej, lastnih dolo膷eni religiji. In s to definicijo se ne 膷utimo svobodni, da bi razmi拧ljali, postavljali pod vpra拧aj ali iskali nove mo啪nosti.
Zato je nujno prek dru啪benega nauka Cerkve pokazati, da obstaja 拧e en, in to spodbuden, pomen izraza "nauk", brez katerega tudi dialog postane prazen. Njegove sopomenke so lahko "znanost", "stroka" ali "znanje". 膶e ga razumemo na ta na膷in, lahko vsak nauk prepoznamo kot sad raziskav in s tem hipotez, glasov, napredkov in neuspehov, prek katerih sku拧a posredovati zanesljivo, urejeno in sistemati膷no znanje o dolo膷enem vpra拧anju. Na ta na膷in nauk ni enakovreden mnenju, temve膷 skupni, zborovski in celo multidisciplinarni poti k resnici.«

  (@Vatican Media)

Kako se pribli啪ati ljudem in situacijam

»Indoktrinacija je nemoralna, prepre膷uje kriti膷no mi拧ljenje, napada sveto svobodo spo拧tovanja lastne vesti 鈥� 膷etudi je zmotna 鈥� in se zapira pred novimi razmi拧ljanji, ker zavra膷a gibanje, spremembo ali razvoj idej ob soo膷anju z novimi problemi. Nasprotno pa nas nauk kot resen, jasen in dosleden razmislek najprej 啪eli nau膷iti, kako se pribli啪ati situacijam ter 拧e pred tem ljudem. Poleg tega nam pomaga pri oblikovanju preudarne presoje. Iz vsakega nauka, tudi iz dru啪benega nauka, se moramo nau膷iti resnosti, doslednosti in jasnosti.«

Dajte besedo ubogim

»V kontekstu sedanje digitalne revolucije je treba ponovno odkriti, eksplicitno izraziti in gojiti nalogo vzgoje za kriti膷no razmi拧ljanje ter se zoperstaviti nasprotnim sku拧njavam, ki so lahko prisotne tudi v cerkvenem telesu. Okoli nas je malo dialoga, prevladujejo glasne besede, neredko la啪ne novice in nerazumne teze pe拧膷ice objestne啪ev. Zato sta poglabljanje in 拧tudij temeljnega pomena, prav tako sre膷anje in poslu拧anje ubogih, ki so zaklad Cerkve in 膷love拧tva, nosilci stali拧膷, ki so zavra膷ana, a nepogre拧ljiva, da bi na svet gledali z Bo啪jimi o膷mi. Tistih, ki so rojeni in odra拧膷ajo dale膷 od sredi拧膷 mo膷i, ne bi smeli zgolj pou膷evati o dru啪benem nauku Cerkve, temve膷 bi jih morali prepoznati kot njegove nadaljevalce in uresni膷evalce: pri膷e socialnega zavzemanja, ljudska gibanja in razli膷ne katoli拧ke delavske organizacije so izraz bivanjskih periferij, v katerih upanje vzdr啪i in vedno vzklije. Spodbujam vas, da daste besedo ubogim.«

  (ANSA)

Povabilo k dejavnemu in ustvarjalnemu sodelovanju

»Predragi, kot pravi Drugi vatikanski koncil, "je Cerkev v vsakem 膷asu dol啪na preiskovati znamenja 膷asov in jih razlagati v lu膷i evangelija. Tako more potem na vsakemu rodu prilagojen na膷in odgovarjati na ve膷no vpra拧evanje ljudi o smislu 膷lovekovega sedanjega in prihodnjega 啪ivljenja in o njunem medsebojenm odnosu" (Pastoralna konstitucija Gaudium et Spes, 4).
Zato vas vabim, da dejavno in ustvarjalno sodelujete pri tej vaji razlo膷evanja ter prispevate k razvoju dru啪benega nauka Cerkve skupaj z Bo啪jim ljudstvom v tem zgodovinskem obdobju velikih dru啪benih pretresov, v poslu拧anju in dialogu z vsemi. Danes obstaja velika potreba po pravi膷nosti, iskanje o膷etovstva in materinstva, globoka 啪elja po duhovnosti, zlasti med mladimi in marginaliziranimi, ki ne najdejo vedno u膷inkovitih kanalov za izra啪anje. Nara拧膷a povpra拧evanje po dru啪benem nauku Cerkve, na katerega moramo odgovoriti.
Zahvaljujem se vam za va拧o prizadevnost in va拧e molitve za moje poslanstvo ter iz srca blagoslavljam vse vas, va拧e dru啪ine in va拧e delo. Hvala.«