杏MAP导航

Vatican News

Pomagajmo drug drugemu graditi mostove

»Tema va?e leto?nje konference – "Premagati polarizacije in obnoviti globalno upravljanje: eti?ni temelji" – obravnava sr?iko pomena in vloge dru?benega nauka Cerkve, orodja miru in dialoga za gradnjo mostov univerzalnega bratstva. Posebej v tem velikono?nem ?asu prepoznavamo, da Vstali hodi pred nami tudi tam, kjer se zdi, da sta krivica in smrt zmagali. Pomagajmo drug drugemu, kakor sem povabil na ve?er svoje izvolitve, "graditi mostove z dialogom, s sre?anjem, ki nas bo vse zdru?ilo, da bomo vedno eno samo ljudstvo v miru". Tega ni mogo?e improvizirati: gre za dinami?no in nenehno prepletanje milosti in svobode, ki ga tudi sedaj, ko se sre?amo, utrjujemo.«

Dru?beni nauk vzgaja za soo?anje z vpra?anji

»?e pape? Leon XIII. – ki je ?ivel v zgodovinskem obdobju epohalnih in prelomnih sprememb – si je prizadeval prispevati k miru s spodbujanjem dru?benega dialoga, med kapitalom in delom, med tehnologijami in ?love?ko inteligenco, med razli?nimi politi?nimi kulturami, med narodi. Pape? Fran?i?ek je uporabil izraz "polikriza", s katerim je spomnil na dramati?nost zgodovinskih okoli??in, v katerih ?ivimo in kjer se prepletajo vojne, podnebne spremembe, nara??ajo?e neenakosti, prisilne migracije, stigmatizirana rev??ina, ru?ilne tehnolo?ke inovacije, prekarnost dela in pravic (prim. Sporo?ilo udele?encem generalnega zasedanja Pape?ke akademije za ?ivljenje, 3. marec 2025). Dru?beni nauk Cerkve je poklican, da glede tako pomembnih vpra?anj ponudi razlagalne klju?e, ki postavljajo v dialog znanost in vest ter tako bistveno prispevajo k znanju, upanju in miru.
Dru?beni nauk nas vzgaja, da bi prepoznali, da je pomembnej?i od problemov ali odgovorov nanje na?in, kako se z njimi soo?amo, z merili ocenjevanja in eti?nimi na?eli ter z odprtostjo za Bo?jo milost.«

  (@Vatican Media)

Pomembneje se je pribli?ati kot pa odgovarjati

»Vi imate prilo?nost pokazati, da dru?beni nauk Cerkve s svojim lastnim antropolo?kim pogledom ?eli spodbujati resni?en dostop do dru?benih vpra?anj: ne ?eli dvigniti zastave posedovanja resnice, ne glede analize ali re?evanja problemov. Pri tak?nih vpra?anjih se je pomembneje znati pribli?ati kot pa hitro odgovoriti, zakaj se je dolo?ena stvar zgodila ali kako jo prese?i. Cilj je nau?iti se soo?ati s te?avami, ki so vedno druga?ne, saj je vsaka generacija nova, z novimi izzivi, novimi sanjami, novimi vpra?anji.«

»Nauk« ni mnenje, ampak pot k resnici

»Tukaj imamo temeljni vidik za gradnjo "kulture sre?anja" prek dialoga in dru?benega prijateljstva. Za ob?utljivost mnogih na?ih sodobnikov se besedi "dialog" in "nauk" zdita nasprotujo?i in nezdru?ljivi. Morda nam ob besedi "nauk" pride na misel klasi?na definicija: skupek idej, lastnih dolo?eni religiji. In s to definicijo se ne ?utimo svobodni, da bi razmi?ljali, postavljali pod vpra?aj ali iskali nove mo?nosti.
Zato je nujno prek dru?benega nauka Cerkve pokazati, da obstaja ?e en, in to spodbuden, pomen izraza "nauk", brez katerega tudi dialog postane prazen. Njegove sopomenke so lahko "znanost", "stroka" ali "znanje". ?e ga razumemo na ta na?in, lahko vsak nauk prepoznamo kot sad raziskav in s tem hipotez, glasov, napredkov in neuspehov, prek katerih sku?a posredovati zanesljivo, urejeno in sistemati?no znanje o dolo?enem vpra?anju. Na ta na?in nauk ni enakovreden mnenju, temve? skupni, zborovski in celo multidisciplinarni poti k resnici.«

  (@Vatican Media)

Kako se pribli?ati ljudem in situacijam

»Indoktrinacija je nemoralna, prepre?uje kriti?no mi?ljenje, napada sveto svobodo spo?tovanja lastne vesti – ?etudi je zmotna – in se zapira pred novimi razmi?ljanji, ker zavra?a gibanje, spremembo ali razvoj idej ob soo?anju z novimi problemi. Nasprotno pa nas nauk kot resen, jasen in dosleden razmislek najprej ?eli nau?iti, kako se pribli?ati situacijam ter ?e pred tem ljudem. Poleg tega nam pomaga pri oblikovanju preudarne presoje. Iz vsakega nauka, tudi iz dru?benega nauka, se moramo nau?iti resnosti, doslednosti in jasnosti.«

Dajte besedo ubogim

»V kontekstu sedanje digitalne revolucije je treba ponovno odkriti, eksplicitno izraziti in gojiti nalogo vzgoje za kriti?no razmi?ljanje ter se zoperstaviti nasprotnim sku?njavam, ki so lahko prisotne tudi v cerkvenem telesu. Okoli nas je malo dialoga, prevladujejo glasne besede, neredko la?ne novice in nerazumne teze pe??ice objestne?ev. Zato sta poglabljanje in ?tudij temeljnega pomena, prav tako sre?anje in poslu?anje ubogih, ki so zaklad Cerkve in ?love?tva, nosilci stali??, ki so zavra?ana, a nepogre?ljiva, da bi na svet gledali z Bo?jimi o?mi. Tistih, ki so rojeni in odra??ajo dale? od sredi?? mo?i, ne bi smeli zgolj pou?evati o dru?benem nauku Cerkve, temve? bi jih morali prepoznati kot njegove nadaljevalce in uresni?evalce: pri?e socialnega zavzemanja, ljudska gibanja in razli?ne katoli?ke delavske organizacije so izraz bivanjskih periferij, v katerih upanje vzdr?i in vedno vzklije. Spodbujam vas, da daste besedo ubogim.«

  (ANSA)

Povabilo k dejavnemu in ustvarjalnemu sodelovanju

»Predragi, kot pravi Drugi vatikanski koncil, "je Cerkev v vsakem ?asu dol?na preiskovati znamenja ?asov in jih razlagati v lu?i evangelija. Tako more potem na vsakemu rodu prilagojen na?in odgovarjati na ve?no vpra?evanje ljudi o smislu ?lovekovega sedanjega in prihodnjega ?ivljenja in o njunem medsebojenm odnosu" (Pastoralna konstitucija Gaudium et Spes, 4).
Zato vas vabim, da dejavno in ustvarjalno sodelujete pri tej vaji razlo?evanja ter prispevate k razvoju dru?benega nauka Cerkve skupaj z Bo?jim ljudstvom v tem zgodovinskem obdobju velikih dru?benih pretresov, v poslu?anju in dialogu z vsemi. Danes obstaja velika potreba po pravi?nosti, iskanje o?etovstva in materinstva, globoka ?elja po duhovnosti, zlasti med mladimi in marginaliziranimi, ki ne najdejo vedno u?inkovitih kanalov za izra?anje. Nara??a povpra?evanje po dru?benem nauku Cerkve, na katerega moramo odgovoriti.
Zahvaljujem se vam za va?o prizadevnost in va?e molitve za moje poslanstvo ter iz srca blagoslavljam vse vas, va?e dru?ine in va?e delo. Hvala.«