杏MAP导航

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek

Z vznemirjenjem sem prebral strani te knjige, ki so pri拧le iz misli in ljubezni Angela Scole, dragega brata v 拧kofovstvu in 膷loveka, ki je opravljal zahtevne slu啪be v Cerkvi, na primer kot rektor Pape拧ke Lateranske univerze, kasneje patriarh v Benetkah in nad拧kof v Milanu. Predvsem bi mu rad izrazil svojo hvale啪nost za to razmi拧ljanje, ki zdru啪uje osebno izku拧njo in kulturno ob膷utljivost, kakr拧no sem le malokrat bral. Prva izku拧nja osvetljuje drugo, kulturo; druga pa utemeljuje prvo. V tem posre膷enem prepletu 啪ivljenje in kultura cvetita od lepote.

Naj vas kratka oblika te knjige ne zavede: strani so zelo zgo拧膷ene in jih moramo brati in ponovno brati. Iz razmi拧ljanj Angela Scole bom uporabil nekaj pobud, ki se 拧e posebej skladajo s tem, kar sem dojel iz svojih izku拧enj.

Angelo Scola nam govori o starosti, o svoji starosti, ki je 鈥� pi拧e s pridihom razoro啪ujo膷e zaupnosti 鈥� »pri拧la nadme z nenadnim pospe拧kom in v marsi膷em nepri膷akovana«.

沤e pri izbiri besede, s katero opredeli samega sebe, »star«, odkrijem sozvo膷je z avtorjem. Da, ne smemo se bati starosti, ne smemo se bati sprejemati staranje, kajti 啪ivljenje je 啪ivljenje in posladkati realnost pomeni izdati resni膷nost stvari. Vrnitev dostojanstva nekemu pojmu, ki preve膷krat velja za nezdravega, je dejanje, za katerega moramo biti hvale啪ni kardinalu Scoli. Re膷i »star« ne pomeni »za zavre膷i«, kot nas v膷asih napelje degradirana kultura odmetavanja. Re膷i star pomeni re膷i izku拧enost, modrost, u膷enost, razsodnost, preudarnost, poslu拧anje, po膷asnost 鈥� Vrednote, ki jih zelo potrebujemo!

Res je, staramo se, a ni to problem: problem je, kako se staramo. 膶e 膷as 啪ivljenja 啪ivimo kot milost, ne pa z nejevoljo; 膷e 膷as (tudi dolg), v katerem do啪ivljamo zmanj拧ane mo膷i, vedno ve膷ji napor telesa, reflekse, ki niso ve膷 enaki, kot so bili v mladosti, sprejemamo s ob膷utkom hvale啪nosti, potem tudi starost postane obdobje 啪ivljenja, ki je zares rodovitno in je sposobno iz啪arevati dobro, kot nas je u膷il Romano Guardini.

Angelo Scola opozarja na 膷love拧ko in dru啪beno vrednost starih star拧ev. Ve膷krat sem  poudaril, kako je vloga starih star拧ev temeljnega pomena za uravnote啪en razvoj mladih, in seveda za bolj miroljubno dru啪bo. Njihov zgled, njihova beseda, njihova modrost lahko vlivajo mlaj拧im daljnose啪en pogled, spomin na preteklost in zasidranje na trajne vrednote. V mrzli膷nosti na拧ih dru啪b, ki se pogosto vdajajo minljivemu in nezdravemu okusu videza, modrost starih star拧ev postane svetilnik, ki sveti, razsvetljuje negotovost in daje smer vnukom, ki iz njihovih izku拧enj lahko dobijo nekaj »ve膷« v primerjavi s svojim vsakdanjim 啪ivljenjem.

Besede, ki jih Angelo Scola namenja temi trpljenja, ki pogosto nastopi, ko se postaramo, posledi膷no pa smrti, so dragoceni biseri vere in upanja. V utemeljevanju tega brata 拧kofa sli拧im odmeve teologije Hansa Ursa fon Balthasarja in Josepha Ratzingerja, teologije »na kolenih«, prepojene z molitvijo in s pogovorom z Gospodom. Zato sem zgoraj rekel, da so te strani pri拧le »iz misli in ljubezni« kardinala Scole: ne samo iz misli, ampak tudi iz 膷ustvene razse啪nosti, na katero nas vra膷a kr拧膷anska vera, kajti kr拧膷anstvo ni toliko razumsko dejanje ali moralna izbira, ampak je bolj naklonjenost do neke osebe, do tistega Kristusa, ki nam je pri拧el naproti in se je odlo膷il, da nas bo imenoval prijatelje.

Ravno zaklju膷ek teh strani Angela Scole, ki so odkritosr膷na izpoved o tem, kako se pripravlja na kon膷no sre膷anje z Jezusom, nam vra膷ajo tola啪ilno gotovost: smrt ni konec vsega, ampak je za膷etek ne膷esa. To je nov za膷etek, kot modro poudarja naslov, saj ve膷no 啪ivljenje, ki ga tisti, ki ljubi, do啪ivlja 啪e na zemlji v vsakdanjih opravkih, za膷enja nekaj, kar se ne bo kon膷alo. In ravno zaradi tega je »nov« za膷etek, ker bomo 啪iveli nekaj, 膷esar nismo nikoli popolnoma do啪iveli: ve膷nost.

S temi stranmi v rokah bi 啪elel idealno ponoviti isto gesto, ki sem jo naredil takoj, ko sem oblekel bel pape拧ki talar v Sikstinski kapeli: z velikim spo拧tovanjem in naklonjenostjo objeti brata Angela, sedaj, ko sva oba starej拧a od tistega dne v marcu 2013. Vedno pa zdru啪ena v hvale啪nosti do tega ljube膷ega Boga, ki nam podarja 啪ivljenje in upanje v vseh obdobjih na拧ega 啪ivljenja.

Vatikan, 7. februarja 2025