Pape? Fran?i?ek v predgovoru: Smrt ni konec vsega, ampak nov za?etek
Pape? Fran?i?ek
Z vznemirjenjem sem prebral strani te knjige, ki so pri?le iz misli in ljubezni Angela Scole, dragega brata v ?kofovstvu in ?loveka, ki je opravljal zahtevne slu?be v Cerkvi, na primer kot rektor Pape?ke Lateranske univerze, kasneje patriarh v Benetkah in nad?kof v Milanu. Predvsem bi mu rad izrazil svojo hvale?nost za to razmi?ljanje, ki zdru?uje osebno izku?njo in kulturno ob?utljivost, kakr?no sem le malokrat bral. Prva izku?nja osvetljuje drugo, kulturo; druga pa utemeljuje prvo. V tem posre?enem prepletu ?ivljenje in kultura cvetita od lepote.
Naj vas kratka oblika te knjige ne zavede: strani so zelo zgo??ene in jih moramo brati in ponovno brati. Iz razmi?ljanj Angela Scole bom uporabil nekaj pobud, ki se ?e posebej skladajo s tem, kar sem dojel iz svojih izku?enj.
Angelo Scola nam govori o starosti, o svoji starosti, ki je – pi?e s pridihom razoro?ujo?e zaupnosti – »pri?la nadme z nenadnim pospe?kom in v marsi?em nepri?akovana«.
?e pri izbiri besede, s katero opredeli samega sebe, »star«, odkrijem sozvo?je z avtorjem. Da, ne smemo se bati starosti, ne smemo se bati sprejemati staranje, kajti ?ivljenje je ?ivljenje in posladkati realnost pomeni izdati resni?nost stvari. Vrnitev dostojanstva nekemu pojmu, ki preve?krat velja za nezdravega, je dejanje, za katerega moramo biti hvale?ni kardinalu Scoli. Re?i »star« ne pomeni »za zavre?i«, kot nas v?asih napelje degradirana kultura odmetavanja. Re?i star pomeni re?i izku?enost, modrost, u?enost, razsodnost, preudarnost, poslu?anje, po?asnost … Vrednote, ki jih zelo potrebujemo!
Res je, staramo se, a ni to problem: problem je, kako se staramo. ?e ?as ?ivljenja ?ivimo kot milost, ne pa z nejevoljo; ?e ?as (tudi dolg), v katerem do?ivljamo zmanj?ane mo?i, vedno ve?ji napor telesa, reflekse, ki niso ve? enaki, kot so bili v mladosti, sprejemamo s ob?utkom hvale?nosti, potem tudi starost postane obdobje ?ivljenja, ki je zares rodovitno in je sposobno iz?arevati dobro, kot nas je u?il Romano Guardini.
Angelo Scola opozarja na ?love?ko in dru?beno vrednost starih star?ev. Ve?krat sem poudaril, kako je vloga starih star?ev temeljnega pomena za uravnote?en razvoj mladih, in seveda za bolj miroljubno dru?bo. Njihov zgled, njihova beseda, njihova modrost lahko vlivajo mlaj?im daljnose?en pogled, spomin na preteklost in zasidranje na trajne vrednote. V mrzli?nosti na?ih dru?b, ki se pogosto vdajajo minljivemu in nezdravemu okusu videza, modrost starih star?ev postane svetilnik, ki sveti, razsvetljuje negotovost in daje smer vnukom, ki iz njihovih izku?enj lahko dobijo nekaj »ve?« v primerjavi s svojim vsakdanjim ?ivljenjem.
Besede, ki jih Angelo Scola namenja temi trpljenja, ki pogosto nastopi, ko se postaramo, posledi?no pa smrti, so dragoceni biseri vere in upanja. V utemeljevanju tega brata ?kofa sli?im odmeve teologije Hansa Ursa fon Balthasarja in Josepha Ratzingerja, teologije »na kolenih«, prepojene z molitvijo in s pogovorom z Gospodom. Zato sem zgoraj rekel, da so te strani pri?le »iz misli in ljubezni« kardinala Scole: ne samo iz misli, ampak tudi iz ?ustvene razse?nosti, na katero nas vra?a kr??anska vera, kajti kr??anstvo ni toliko razumsko dejanje ali moralna izbira, ampak je bolj naklonjenost do neke osebe, do tistega Kristusa, ki nam je pri?el naproti in se je odlo?il, da nas bo imenoval prijatelje.
Ravno zaklju?ek teh strani Angela Scole, ki so odkritosr?na izpoved o tem, kako se pripravlja na kon?no sre?anje z Jezusom, nam vra?ajo tola?ilno gotovost: smrt ni konec vsega, ampak je za?etek ne?esa. To je nov za?etek, kot modro poudarja naslov, saj ve?no ?ivljenje, ki ga tisti, ki ljubi, do?ivlja ?e na zemlji v vsakdanjih opravkih, za?enja nekaj, kar se ne bo kon?alo. In ravno zaradi tega je »nov« za?etek, ker bomo ?iveli nekaj, ?esar nismo nikoli popolnoma do?iveli: ve?nost.
S temi stranmi v rokah bi ?elel idealno ponoviti isto gesto, ki sem jo naredil takoj, ko sem oblekel bel pape?ki talar v Sikstinski kapeli: z velikim spo?tovanjem in naklonjenostjo objeti brata Angela, sedaj, ko sva oba starej?a od tistega dne v marcu 2013. Vedno pa zdru?ena v hvale?nosti do tega ljube?ega Boga, ki nam podarja ?ivljenje in upanje v vseh obdobjih na?ega ?ivljenja.
Vatikan, 7. februarja 2025
