O膷etovstvo Petrovega naslednika
Andrea Tornielli
V teh zadnjih urah pred za膷etkom konklava, ko bo izvoljen novi naslednik apostola Petra, velja spomniti na temeljni vidik slu啪be rimskega 拧kofa, ki ga 拧e posebej zaznava Bo啪je ljudstvo: to je o膷etovstvo. Milijoni ljudi so se ob nepri膷akovani Fran膷i拧kovi smrti po膷utili kot sirote brez o膷eta.
Pavel VI. je o izku拧nji o膷etovstva razmi拧ljal v pogovoru s svojim prijateljem, filozofom Jeanom Guittonom, ko se je decembra 1964 vrnil s potovanja v Indijo. 笔补辫别啪a je ob njegovi prihodu ob poti pozdravilo ve膷 kot milijon ljudi, pripadnikov vseh religij. Nepozaben objem. Mno啪ica je preplavila ulico in obkolila limuzino Lincoln s stre拧nim oknom, ki jo je Pavel VI. pozneje zapustil kot darilo materi Tereziji iz Kalkute. 笔补辫别啪 Montini je dve uri brez premora pozdravljal in blagoslavljal. Ob spominu na to sre膷anje z mno啪ico je pape啪 Guittonu zaupal: »Mislim, da je od vseh dostojanstev pape啪a najbolj zavidljivo o膷etovstvo. Zgodilo se je, da sem spremljal Pija XII. na slovesnih dogodkih. Vrgel se je v mno啪ico, kot bi bil v bazenu v Betsaidi. Pritiskali so nanj, mu trgali obleko. On pa je bil sijo膷. Imel je mo膷. Toda med pri膷evanjem o o膷etovstvu in osebnim o膷etovstvom je morje. O膷etovstvo je ob膷utek, ki preplavi duha in srce, ki nas spremlja v vsaki uri dneva, ki se ne more zmanj拧ati, ampak raste, ker nara拧膷a 拧tevilo otrok.«
Pavel VI. je dodal, da »ne gre toliko za funkcijo kot za o膷etovstvo. In 膷lovek ne more prenehati biti o膷e ... 膶utim se kot o膷e vsega 膷love拧tva ... In to 膷ustvo v pape啪evi zavesti je vedno novo, vedno sve啪e, je v nastajanju, vedno svobodno in ustvarjalno. To je ob膷utek, ki ni naporen, ki ne utrudi, ki je spo膷it od vsake utrujenosti. Nikoli, niti za trenutek se nisem po膷util utrujenega, ko sem dvignil roko, da bi blagoslovil. Ne, nikoli se ne bom utrudil pri blagoslavljanju ali odpu拧膷anju. Ko sem prispel v Bombaj, je bilo pred mano dvajset kilometrov do sede啪a kongresa. Ogromne, neskon膷ne, strnjene, tihe, nepremi膷ne mno啪ice so obdajale cesto 鈥� duhovne in revne mno啪ice, tiste la膷ne, neoble膷ene, pozorne mno啪ice, ki jih vidi拧 samo v Indiji. 艩e naprej sem moral blagoslavljati. Prijatelj duhovnik, ki mi je bil blizu, mislim, da me je na koncu dr啪al za roko, kot Mojzesov slu啪abnik. Vendar se ne po膷utim superiornega, ampak brata, manjvrednega od vseh, ker nosim breme vseh.«
Petrov naslednik je brat, »ni啪ji od vseh«, ker nosi te啪o vseh. Nekaj mesecev pred to izku拧njo v Indiji je Pavel VI. 啪e izkusil, kaj pomeni, da ga dobesedno »pogoltne« ljudstvo. Bilo je januarja 1964 med njegovim prvim apostolskim potovanjem v Sveto de啪elo. Potovanje, ki si ga je pape啪 Montini mo膷no 啪elel. V Jeruzalemu pri Dama拧膷anskih vratih je bila tako velika mno啪ica ljudi, da ni bilo mogo膷e izvesti sprejema, kot je bil na膷rtovan. 笔补辫别啪ev avtomobil se je zibal kot 膷oln in pape啪 se je brez svojega spremstva komaj prebil skozi Dama拧膷anska vrata, medtem ko so ga varovali vojaki kralja Huseina. Pavel VI. je prehodil celotno ulico Via Dolorosa sredi mno啪ice ljudi, ki so se gnetli po starodavnih ulicah svetega mesta. Na trenutke se je zdelo, da ga je mno啪ica pogoltnila. Njegov obraz je vedno ostal miren in nasmejan, ko je dvigoval roke in blagoslavljal.
笔补辫别啪ev osebni prijatelj Giulio Bevilacqua je tistega ve膷era skupini novinarjev, zbranih pred apostolsko delegacijo v Jeruzalemu, razkril, da mu je Giovanni Battista Montini pred leti zaupal: »Sanjam o pape啪u, ki bo 啪ivel brez dvornega pompa in protokolarnih omejitev. Kon膷no sam sredi svojih diakonov.« Zato je Bevilacqua sklenil: »Prepri膷an sem, da je danes, 膷eprav preplavljen z mno啪ico, bolj sre膷en, kot ko vstopi v pape拧ko nosilnico v Svetem Petru.«
