杏MAP导航

Edoardo Giribaldi 鈥� Vatikan

Nov »啪ivljenjski program«, ki temelji na ljubezni, izkazani do pape啪a Fran膷i拧ka, in v jasnem navdu拧enju, v »za膷udenju«, ki je v nasprotju z za膷etno »zbeganostjo« in »zgro啪enostjo«, ki so jo pokazali u膷enci pred Vstalim. Zgled, da so vsi kr拧膷eni 鈥� 拧e posebej pa tisti, ki sprejemajo posve膷eno 啪ivljenje 鈥� danes poklicani k pri膷evanju tistemu, ki »ima veliko potrebo po sre膷anju z Gospodom«. To je upanje, ki ga je ponudil kardinal Ángel Fernández Artime, nekdanji pro-prefekt Dikasterija za ustanove posve膷enega 啪ivljenja in dru啪be apostolskega 啪ivljenja, v homiliji osme ma拧e zadu拧nice za pape啪a Fran膷i拧ka, ki jo je daroval v soboto, 3. maja 2025, popoldne v baziliki svetega Petra.

Ovrednotenje posve膷enih 啪ena

Malo pred kesanjem je spregovorila sestra Mary T. Barron, OLA, generalna predstojnica Kongregacije sester Na拧e Gospe apostolov in predsednica Mednarodne zveze generalnih predstojnic (UISG). V imenu posve膷enih 啪ena je zarisala intenziven portret pape啪a Fran膷i拧ka: »poni啪nega, so膷utnega pastirja, polnega brezmejne ljubezni«, ki je sposobna spomniti ves svet, da je »krhkost« mogo膷e sprejeti, ne kot »mejo«, temve膷 kot vir »milosti«. Redovnicam je ponovila pape啪evo povabilo, naj se sklonijo med slu啪enjem, »kot se je Kristus sklonil, da bi umil noge svojim u膷encem«. Z glasom polnim hvale啪nosti je prepoznala pape啪a Fran膷i拧ka kot tistega, ki je znal sprejeti in ceniti posve膷ene 啪ene ter jih narediti »dejavne udele啪enke na sinodalnem potovanju«. »Obljubljamo, da bomo nadaljevale poslanstvo,« je dejala sestra in zaklju膷ila: »da bomo zakurile ogenj, ki pri啪iga druge ognje«.

笔补辫别啪, ki je bil sposoben »zatresti«

Po trenutkih ti拧ine so zazvenele besede patra Maria Zanottija, tajnika Zveze generalnih predstojnikov, ki je izrazil so啪alje vseh redovnih ustanov. »笔补辫别啪 Fran膷i拧ek«, je dejal ganjeno, »nam je zapustil veliko dedi拧膷ino 膷love膷nosti, globoke kr拧膷anske 膷love膷nosti«. Nadalje je pater orisal njegov obraz z 啪ivahnimi in iskrenimi potezami. Gre za pape啪a, ki je blizu, ki je sposoben poslu拧ati in v膷asih z mo膷nimi besedami »zatresti« na拧e »gotovosti« in »navade, preoble膷ene v religioznost«. Z evangeljsko odlo膷nostjo je pozval k skladnosti s Svetim pismom in karizmo redovnih dru啪in, pri 膷emer je ozna膷il prizadevanje za »ubo拧tvo«, kot »prero拧ko znamenje, ki nasprotuje mo膷i in bogastvu«.

Dana拧nja potreba po sre膷anju z Gospodom

»Molitev za mrtve je najve膷je delo dejavne ljubezni«. To so besede, ki so odprle homilijo kardinala Fernándeza Artimeja, ki jo je razvil iz citata svetega Alfonza Marije de Liguorija, zdru啪enega s citatom svetega Janeza Marije Vianneyja: »Moliti za mrtve pomeni torej ljubiti tiste, ki so umrli«. Kardinalov uvod v pridigo je bil torej poln spomina in ljubezni, namenjen tudi 拧tevilnim navzo膷im redovnikom in redovnicam, ki so se udele啪ili evharisti膷ne daritve za pape啪a Fran膷i拧ka. Nadalje je spomnil tudi na naklonjenost kongregacij do pape啪a Fran膷i拧ka in njihovo nenehno zavzetost v molitvi: »za njegovo slu啪bo«, za njegovo osebo, »za Cerkev, za svet«.

Izhajajo膷 iz oznanjenega evangeljskega odlomka, ki pripoveduje o prikazanju vstalega Kristusa u膷encem na obali Galilejskega jezera 鈥� je kardinal spomnil na besede svetega Atanazija, po katerem navzo膷nost vstalega Kristusa naredi 啪ivljenje »neprekinjeno praznovanje«. In prav ta preobra啪ujo膷a lu膷 omogo膷a u膷encem, da se brez strahu soo膷ijo z »je膷o«, »gro啪njami« in preganjanjem.

»Spra拧ujem se 鈥� je rekel pape啪 Fran膷i拧ek v eni od svojih katehez o tem istem odlomku 鈥� kje so prvi u膷enci na拧li mo膷 za svoje pri膷evanje. Ne le to, ampak od kod veselje in pogum oznanila kljub oviram in nasilju?« Jasno je, da lahko to dejstvo pojasnita le prisotnost vstalega Gospoda z njimi in delovanje Svetega Duha. Njihova vera je temeljila na tako mo膷ni in osebni izku拧nji umrlega in vstalega Kristusa, da se niso bali ni膷esar in nikogar. Danes, tako kot v膷eraj, imajo mo啪je in 啪ene sedanje generacije veliko potrebo po sre膷anju z Gospodom in njegovim osvobajajo膷im sporo膷ilom zveli膷anja.«

»Ni膷esar ne postavljajte pred Kristusovo ljubezen«

Kardinal je nato spomnil na besede svetega Janeza Pavla II., izre膷ene med jubilejem posve膷enega 啪ivljenja februarja 2000: izbira, ki postane »prero拧ka navzo膷nost za celotno kr拧膷ansko ljudstvo«, ki je pogosto 啪ivelo v te啪kih razmerah, a dano brez rezerve »v Kristusovem imenu, v slu啪bi ubogih, odrinjenih in najmanj拧ih«. Vsi kr拧膷eni, zatrjuje kardinal, so poklicani, da so Gospodove pri膷e. Poklicanost k u膷enstvu pa je spodbuda za radikalno 啪ivljenje Bo啪jega prvenstva.

To poslanstvo je 拧e posebej pomembno, ko 鈥� tako kot marsikje danes po svetu 鈥� do啪ivljamo odsotnost Boga ali prelahko pozabimo na njegovo osrednjo vlogo. Nato lahko prevzamemo in naredimo svoj program svetega Benedikta opata, povzetega v maksimi »ni膷esar ne postavljaj pred Kristusovo ljubezen«.

Prisotnost v neuspehu

Kardinal je spomnil tudi na drugo lastnost posve膷enega 啪ivljenja, ki jo je orisal Benedikt XVI.: ti so »stra啪arji, ki zaznavajo in oznanjajo novo 啪ivljenje, ki je 啪e prisotno v na拧i zgodovini«. Posve膷eni mo啪je in 啪ene, nadaljuje kardinal, morajo postati »verodostojno in svetlo znamenje evangelija in njegovih paradoksov«, ne da bi se prilagajali miselnosti 膷asa, ampak se preoblikovali in nenehno obnavljali svoje »prizadevanje«. Tudi v evangeliju, opa啪a 拧panski kardinal, ko se je vse zdelo »dokon膷ano, spodletelo«, se pojavi Gospod, in gre naproti u膷encem, ki ga polni veselja priznavajo za »Gospoda«.

V tem izrazu zaznavamo navdu拧enje velikono膷ne vere, polne veselja in 膷udenja, ki je v ostrem nasprotju z zmedo, malodu拧jem in ob膷utkom nemo膷i, ki so bili do takrat prisotni v du拧ah u膷encev. Samo navzo膷nost vstalega Jezusa je tista, ki vse spremeni: temo premaga lu膷; nekoristno delo spet postane plodno in obetavno; ob膷utek utrujenosti in zapu拧膷enosti se umakne novemu zagonu in gotovosti, da je On z nami. Kar se je zgodilo prvim in privilegiranim Gospodovim pri膷am, lahko in mora postati 啪ivljenjski program vseh nas.

»Prebudite svet«

Nazadnje je kardinal Fernández Artime ponovno navedel pape啪a Fran膷i拧ka, ki je v letu posve膷enega 啪ivljenja, ki smo ga obhajali med letoma 2015 in 2016, povabil redovnike, naj »prebudijo svet« s 膷istim srcem in duhom, ki sta sposobna prepoznati dana拧nje 啪ene in mo啪e 鈥� zlasti najrevnej拧e, zadnje, zavr啪ene 鈥�, »ker je v njih Gospod«.

Naj nam Marija, Mati Cerkve, vsem podeli milost, da bomo danes misijonski u膷enci, pri膷e njenega Sina v tej njegovi Cerkvi, ki 鈥� pod vodstvom Svetega Duha 鈥� 啪ivi v upanju, ker je Vstali Gospod z nami do konca 膷asov. Amen.