杏MAP导航

Edoardo Giribaldi – Vatikan

Nov »?ivljenjski program«, ki temelji na ljubezni, izkazani do pape?a Fran?i?ka, in v jasnem navdu?enju, v »za?udenju«, ki je v nasprotju z za?etno »zbeganostjo« in »zgro?enostjo«, ki so jo pokazali u?enci pred Vstalim. Zgled, da so vsi kr??eni – ?e posebej pa tisti, ki sprejemajo posve?eno ?ivljenje – danes poklicani k pri?evanju tistemu, ki »ima veliko potrebo po sre?anju z Gospodom«. To je upanje, ki ga je ponudil kardinal Ángel Fernández Artime, nekdanji pro-prefekt Dikasterija za ustanove posve?enega ?ivljenja in dru?be apostolskega ?ivljenja, v homiliji osme ma?e zadu?nice za pape?a Fran?i?ka, ki jo je daroval v soboto, 3. maja 2025, popoldne v baziliki svetega Petra.

Ovrednotenje posve?enih ?ena

Malo pred kesanjem je spregovorila sestra Mary T. Barron, OLA, generalna predstojnica Kongregacije sester Na?e Gospe apostolov in predsednica Mednarodne zveze generalnih predstojnic (UISG). V imenu posve?enih ?ena je zarisala intenziven portret pape?a Fran?i?ka: »poni?nega, so?utnega pastirja, polnega brezmejne ljubezni«, ki je sposobna spomniti ves svet, da je »krhkost« mogo?e sprejeti, ne kot »mejo«, temve? kot vir »milosti«. Redovnicam je ponovila pape?evo povabilo, naj se sklonijo med slu?enjem, »kot se je Kristus sklonil, da bi umil noge svojim u?encem«. Z glasom polnim hvale?nosti je prepoznala pape?a Fran?i?ka kot tistega, ki je znal sprejeti in ceniti posve?ene ?ene ter jih narediti »dejavne udele?enke na sinodalnem potovanju«. »Obljubljamo, da bomo nadaljevale poslanstvo,« je dejala sestra in zaklju?ila: »da bomo zakurile ogenj, ki pri?iga druge ognje«.

Pape?, ki je bil sposoben »zatresti«

Po trenutkih ti?ine so zazvenele besede patra Maria Zanottija, tajnika Zveze generalnih predstojnikov, ki je izrazil so?alje vseh redovnih ustanov. »Pape? Fran?i?ek«, je dejal ganjeno, »nam je zapustil veliko dedi??ino ?love?nosti, globoke kr??anske ?love?nosti«. Nadalje je pater orisal njegov obraz z ?ivahnimi in iskrenimi potezami. Gre za pape?a, ki je blizu, ki je sposoben poslu?ati in v?asih z mo?nimi besedami »zatresti« na?e »gotovosti« in »navade, preoble?ene v religioznost«. Z evangeljsko odlo?nostjo je pozval k skladnosti s Svetim pismom in karizmo redovnih dru?in, pri ?emer je ozna?il prizadevanje za »ubo?tvo«, kot »prero?ko znamenje, ki nasprotuje mo?i in bogastvu«.

Dana?nja potreba po sre?anju z Gospodom

»Molitev za mrtve je najve?je delo dejavne ljubezni«. To so besede, ki so odprle homilijo kardinala Fernándeza Artimeja, ki jo je razvil iz citata svetega Alfonza Marije de Liguorija, zdru?enega s citatom svetega Janeza Marije Vianneyja: »Moliti za mrtve pomeni torej ljubiti tiste, ki so umrli«. Kardinalov uvod v pridigo je bil torej poln spomina in ljubezni, namenjen tudi ?tevilnim navzo?im redovnikom in redovnicam, ki so se udele?ili evharisti?ne daritve za pape?a Fran?i?ka. Nadalje je spomnil tudi na naklonjenost kongregacij do pape?a Fran?i?ka in njihovo nenehno zavzetost v molitvi: »za njegovo slu?bo«, za njegovo osebo, »za Cerkev, za svet«.

Izhajajo? iz oznanjenega evangeljskega odlomka, ki pripoveduje o prikazanju vstalega Kristusa u?encem na obali Galilejskega jezera – je kardinal spomnil na besede svetega Atanazija, po katerem navzo?nost vstalega Kristusa naredi ?ivljenje »neprekinjeno praznovanje«. In prav ta preobra?ujo?a lu? omogo?a u?encem, da se brez strahu soo?ijo z »je?o«, »gro?njami« in preganjanjem.

»Spra?ujem se – je rekel pape? Fran?i?ek v eni od svojih katehez o tem istem odlomku – kje so prvi u?enci na?li mo? za svoje pri?evanje. Ne le to, ampak od kod veselje in pogum oznanila kljub oviram in nasilju?« Jasno je, da lahko to dejstvo pojasnita le prisotnost vstalega Gospoda z njimi in delovanje Svetega Duha. Njihova vera je temeljila na tako mo?ni in osebni izku?nji umrlega in vstalega Kristusa, da se niso bali ni?esar in nikogar. Danes, tako kot v?eraj, imajo mo?je in ?ene sedanje generacije veliko potrebo po sre?anju z Gospodom in njegovim osvobajajo?im sporo?ilom zveli?anja.«

»Ni?esar ne postavljajte pred Kristusovo ljubezen«

Kardinal je nato spomnil na besede svetega Janeza Pavla II., izre?ene med jubilejem posve?enega ?ivljenja februarja 2000: izbira, ki postane »prero?ka navzo?nost za celotno kr??ansko ljudstvo«, ki je pogosto ?ivelo v te?kih razmerah, a dano brez rezerve »v Kristusovem imenu, v slu?bi ubogih, odrinjenih in najmanj?ih«. Vsi kr??eni, zatrjuje kardinal, so poklicani, da so Gospodove pri?e. Poklicanost k u?enstvu pa je spodbuda za radikalno ?ivljenje Bo?jega prvenstva.

To poslanstvo je ?e posebej pomembno, ko – tako kot marsikje danes po svetu – do?ivljamo odsotnost Boga ali prelahko pozabimo na njegovo osrednjo vlogo. Nato lahko prevzamemo in naredimo svoj program svetega Benedikta opata, povzetega v maksimi »ni?esar ne postavljaj pred Kristusovo ljubezen«.

Prisotnost v neuspehu

Kardinal je spomnil tudi na drugo lastnost posve?enega ?ivljenja, ki jo je orisal Benedikt XVI.: ti so »stra?arji, ki zaznavajo in oznanjajo novo ?ivljenje, ki je ?e prisotno v na?i zgodovini«. Posve?eni mo?je in ?ene, nadaljuje kardinal, morajo postati »verodostojno in svetlo znamenje evangelija in njegovih paradoksov«, ne da bi se prilagajali miselnosti ?asa, ampak se preoblikovali in nenehno obnavljali svoje »prizadevanje«. Tudi v evangeliju, opa?a ?panski kardinal, ko se je vse zdelo »dokon?ano, spodletelo«, se pojavi Gospod, in gre naproti u?encem, ki ga polni veselja priznavajo za »Gospoda«.

V tem izrazu zaznavamo navdu?enje velikono?ne vere, polne veselja in ?udenja, ki je v ostrem nasprotju z zmedo, malodu?jem in ob?utkom nemo?i, ki so bili do takrat prisotni v du?ah u?encev. Samo navzo?nost vstalega Jezusa je tista, ki vse spremeni: temo premaga lu?; nekoristno delo spet postane plodno in obetavno; ob?utek utrujenosti in zapu??enosti se umakne novemu zagonu in gotovosti, da je On z nami. Kar se je zgodilo prvim in privilegiranim Gospodovim pri?am, lahko in mora postati ?ivljenjski program vseh nas.

»Prebudite svet«

Nazadnje je kardinal Fernández Artime ponovno navedel pape?a Fran?i?ka, ki je v letu posve?enega ?ivljenja, ki smo ga obhajali med letoma 2015 in 2016, povabil redovnike, naj »prebudijo svet« s ?istim srcem in duhom, ki sta sposobna prepoznati dana?nje ?ene in mo?e – zlasti najrevnej?e, zadnje, zavr?ene –, »ker je v njih Gospod«.

Naj nam Marija, Mati Cerkve, vsem podeli milost, da bomo danes misijonski u?enci, pri?e njenega Sina v tej njegovi Cerkvi, ki – pod vodstvom Svetega Duha – ?ivi v upanju, ker je Vstali Gospod z nami do konca ?asov. Amen.