Gugerotti: 笔补辫别啪 Fran膷i拧ek nas je u膷il ljubiti raznolikost in bogastvo vsega 膷love拧kega
Vatican News
K ma拧i zadu拧nici v baziliki svetega Petra so bili posebej povabljeni verniki vzhodnih obredov. Kardinal Gugerotti je spregovoril o bogatem izro膷ilu vzhodnih katoli拧kih Cerkva ter povabil k sprejemanju njihove raznolikosti, k 膷emur je pogosto pozival tudi pape啪 Fran膷i拧ek.
Najprej pa je izpostavil, da vstajenje »ni pojav, lasten 膷love拧ki naravi«. »Bog je tisti, ki nas obudi po svojem Duhu. Iz krstne vode smo pri拧li kot nova bitja, ki so blizu Bogu, kot posinovljeni otroci in ne kot su啪nji. In prav zato, ker smo otroci, lahko v istem Duhu kli膷emo: Aba, O膷e. Temu klicu se pridru啪uje celotno stvarstvo, ki v porodnih bole膷inah pri膷akuje ozdravitev,« je dejal in pripomnil, da se zdi, da »imata stvarstvo in 膷love拧ka oseba danes bolj malo vrednosti«.
Tema stvarstva, ki je sopotnik 膷love拧tva, je bila zelo blizu pape啪u Fran膷i拧ku. Povsod okoli nas lahko sli拧imo krik stvarstva in v njem krik 膷loveka, za katerega je bilo stvarstvo ustvarjeno. »Vpije zemlja, predvsem pa vpije 膷love拧tvo, ki ga preveva sovra拧tvo, ki je samo po sebi posledica globokega razvrednotenja 啪ivljenja, ki je za nas kristjane, udele啪ba v Bo啪ji dru啪ini,« je dejal kardinal.
Nadaljeval je, da to obupano 膷love拧tvo pogosto s te啪avo izra啪a krik svoje molitve k Bogu 啪ivljenja. In takrat duh posreduje v nas ter na拧 kamniti molk in na拧e neizjokane solze spremeni v klic k na拧emu Bogu z neizrekljivimi vzdihi ali neizra啪enimi, torej tihimi vzdihi. Ta izraz je zelo priljubljen v vzhodnem kr拧膷anskem svetu, ki »v nezmo啪nosti izraziti Boga vidi eno od teolo拧kih zna膷ilnosti: kontemplacijo nerazumljivega, zaman posku拧ati odstraniti tan膷ico z najvi拧je resnice in torej kve膷jemu re膷i 鈥� kot je na zahodu ponavljal tudi sveti Toma啪 Akvinski 鈥� ne to, kaj Bog je, ampak to, kar ni«.
»To je pomemben poduk za nas, ki se pogosto 膷utimo kot gospodarji Boga, popolni poznavalci resnice, medtem ko smo le romarji, ki nam je bila dana Beseda, kar je u膷love膷eni Bo啪ji Sin, kajti to, kar nam je dalo dar 啪ivljenja v Bo啪ji slavi, je le sad milosti in prihoda Svetega Duha, po katerem postanemo 鈥渄uhovni鈥�.«
»Pri tej evharistiji se nameravamo, kolikor zmoremo in znamo, tudi v svoji suhosti, raztresenosti, nenehni izgubi osredoto膷enosti na to, kar je potrebno, zdru啪iti z neizrekljivim vzdihom Duha, ki vpije k Bogu, kar mu je v拧e膷 sli拧ati in kar v celoti izra啪a vzdihe na拧e narave.«
Kardinal Gugerotti je izpostavil besede evangelista Janeza, da kdor ljubi svoje 啪ivljenje, ga bo izgubil, in kdor sovra啪i svoje 啪ivljenje, ga bo na拧el. »V tem skrajnem stavku Gospod izrazi na拧o posebnost kot kristjanov, ki jih ima svet za privr啪ence nekega pora啪enca, ki ga je 啪ivljenje premagalo, ki je s smrtjo, in ne z izgradnjo zemeljskega kraljestva, re拧il svet in odre拧il vsakega izmed nas.«
»笔补辫别啪 Fran膷i拧ek nas je u膷il, naj sprejmemo klic oskrunjenega 啪ivljenja, ga prevzamemo in prinesemo pred O膷eta, a si tudi prizadevamo za konkretno laj拧anje bole膷ine, ki jo ta klic vzbuja, vsepovsod in na neskon膷ne na膷ine, na katere nas zlo slabi in uni膷uje.«
Spregovoril je o vzhodnih katoli拧kih Cerkvah, ki z raznolikostjo svojih izku拧enj in kultur ter bogato duhovnostjo, bogatijo katoli拧kost Cerkve. »Kot otroci za膷etkov kr拧膷anstva so s svojimi pravoslavnimi brati in sestrami v svojih srcih nosili okus po Gospodovi de啪eli in nekateri 拧e vedno govorijo jezik, ki ga je govoril Jezus.« Skozi zgodovino so v imenu ob膷estva s Petrovim naslednikom »pogosto pri膷evali o svoji veri s krvjo in preganjanjem«. »Ti na拧i bratje in sestre, ki so se zaradi vojn in nestrpnosti deloma zmanj拧ali v 拧tevilu in mo膷i, ne pa tudi v veri, se 拧e vedno trdno dr啪ijo katoli拧kosti, ki ne izklju膷uje, ampak prej vklju膷uje njihove posebnosti.«
»笔补辫别啪 Fran膷i拧ek, ki nas je u膷il ljubiti razli膷nost in bogastvo izrazov vsega 膷love拧kega, se danes veseli, ko nas vidi skupaj v molitvi zanj in na njegovo pripro拧njo. In ponovno se zavezujemo, da鈥� medtem ko so mnogi med njimi prisiljeni zapustiti svoje starodavne de啪ele, ki so bile Sveta de啪ela, da bi si re拧ili 啪ivljenje in videli bolj拧i svet 鈥� bomo bolj ob膷utljivi, kot je to 啪elel na拧 pape啪, in jih bomo sprejeli in jim pomagali v na拧ih de啪elah ohraniti posebnost njihovega kr拧膷anskega prispevka, ki je sestavni del na拧e katoli拧ke Cerkve.«
Na拧i bratje in sestre na Vzhodu so vedno varovali neverjeten »paradoks kr拧膷anskega dogodka: na eni strani bedo na拧e gre拧nosti, na drugi strani pa neskon膷no usmiljenje Boga, ki nas je postavil poleg svojega prestola«. Gre za 膷udenje, ki je dobro izra啪eno v bizantinskem izro膷ilu in armenski liturgiji, in ki lahko izrazimo kot »na拧e neizmerno ubo拧tvo, ki ga re拧uje neskon膷nost Bo啪je ljubezni«.
Kardinal Gugerotti je ob koncu homilije zbrane kardinale spomnil, da se bli啪ajo dnevi, ko bodo poklicani izbrati novega pape啪a, in jih zato povabil, naj kli膷ejo Svetega Duha z molitvijo, ki jo je veliki vzhodni o膷e, sveti Simeon Novi Teolog, zapisal na za膷etku svojih hvalnic: »Pridi, prava lu膷; pridi, ve膷no 啪ivljenje; pridi, skrita skrivnost; pridi, brezimni zaklad.«
