Gugerotti: Pape? Fran?i?ek nas je u?il ljubiti raznolikost in bogastvo vsega ?love?kega
Vatican News
K ma?i zadu?nici v baziliki svetega Petra so bili posebej povabljeni verniki vzhodnih obredov. Kardinal Gugerotti je spregovoril o bogatem izro?ilu vzhodnih katoli?kih Cerkva ter povabil k sprejemanju njihove raznolikosti, k ?emur je pogosto pozival tudi pape? Fran?i?ek.
Najprej pa je izpostavil, da vstajenje »ni pojav, lasten ?love?ki naravi«. »Bog je tisti, ki nas obudi po svojem Duhu. Iz krstne vode smo pri?li kot nova bitja, ki so blizu Bogu, kot posinovljeni otroci in ne kot su?nji. In prav zato, ker smo otroci, lahko v istem Duhu kli?emo: Aba, O?e. Temu klicu se pridru?uje celotno stvarstvo, ki v porodnih bole?inah pri?akuje ozdravitev,« je dejal in pripomnil, da se zdi, da »imata stvarstvo in ?love?ka oseba danes bolj malo vrednosti«.
Tema stvarstva, ki je sopotnik ?love?tva, je bila zelo blizu pape?u Fran?i?ku. Povsod okoli nas lahko sli?imo krik stvarstva in v njem krik ?loveka, za katerega je bilo stvarstvo ustvarjeno. »Vpije zemlja, predvsem pa vpije ?love?tvo, ki ga preveva sovra?tvo, ki je samo po sebi posledica globokega razvrednotenja ?ivljenja, ki je za nas kristjane, udele?ba v Bo?ji dru?ini,« je dejal kardinal.
Nadaljeval je, da to obupano ?love?tvo pogosto s te?avo izra?a krik svoje molitve k Bogu ?ivljenja. In takrat duh posreduje v nas ter na? kamniti molk in na?e neizjokane solze spremeni v klic k na?emu Bogu z neizrekljivimi vzdihi ali neizra?enimi, torej tihimi vzdihi. Ta izraz je zelo priljubljen v vzhodnem kr??anskem svetu, ki »v nezmo?nosti izraziti Boga vidi eno od teolo?kih zna?ilnosti: kontemplacijo nerazumljivega, zaman posku?ati odstraniti tan?ico z najvi?je resnice in torej kve?jemu re?i – kot je na zahodu ponavljal tudi sveti Toma? Akvinski – ne to, kaj Bog je, ampak to, kar ni«.
»To je pomemben poduk za nas, ki se pogosto ?utimo kot gospodarji Boga, popolni poznavalci resnice, medtem ko smo le romarji, ki nam je bila dana Beseda, kar je u?love?eni Bo?ji Sin, kajti to, kar nam je dalo dar ?ivljenja v Bo?ji slavi, je le sad milosti in prihoda Svetega Duha, po katerem postanemo “duhovni”.«
»Pri tej evharistiji se nameravamo, kolikor zmoremo in znamo, tudi v svoji suhosti, raztresenosti, nenehni izgubi osredoto?enosti na to, kar je potrebno, zdru?iti z neizrekljivim vzdihom Duha, ki vpije k Bogu, kar mu je v?e? sli?ati in kar v celoti izra?a vzdihe na?e narave.«
Kardinal Gugerotti je izpostavil besede evangelista Janeza, da kdor ljubi svoje ?ivljenje, ga bo izgubil, in kdor sovra?i svoje ?ivljenje, ga bo na?el. »V tem skrajnem stavku Gospod izrazi na?o posebnost kot kristjanov, ki jih ima svet za privr?ence nekega pora?enca, ki ga je ?ivljenje premagalo, ki je s smrtjo, in ne z izgradnjo zemeljskega kraljestva, re?il svet in odre?il vsakega izmed nas.«
»Pape? Fran?i?ek nas je u?il, naj sprejmemo klic oskrunjenega ?ivljenja, ga prevzamemo in prinesemo pred O?eta, a si tudi prizadevamo za konkretno laj?anje bole?ine, ki jo ta klic vzbuja, vsepovsod in na neskon?ne na?ine, na katere nas zlo slabi in uni?uje.«
Spregovoril je o vzhodnih katoli?kih Cerkvah, ki z raznolikostjo svojih izku?enj in kultur ter bogato duhovnostjo, bogatijo katoli?kost Cerkve. »Kot otroci za?etkov kr??anstva so s svojimi pravoslavnimi brati in sestrami v svojih srcih nosili okus po Gospodovi de?eli in nekateri ?e vedno govorijo jezik, ki ga je govoril Jezus.« Skozi zgodovino so v imenu ob?estva s Petrovim naslednikom »pogosto pri?evali o svoji veri s krvjo in preganjanjem«. »Ti na?i bratje in sestre, ki so se zaradi vojn in nestrpnosti deloma zmanj?ali v ?tevilu in mo?i, ne pa tudi v veri, se ?e vedno trdno dr?ijo katoli?kosti, ki ne izklju?uje, ampak prej vklju?uje njihove posebnosti.«
»Pape? Fran?i?ek, ki nas je u?il ljubiti razli?nost in bogastvo izrazov vsega ?love?kega, se danes veseli, ko nas vidi skupaj v molitvi zanj in na njegovo pripro?njo. In ponovno se zavezujemo, da– medtem ko so mnogi med njimi prisiljeni zapustiti svoje starodavne de?ele, ki so bile Sveta de?ela, da bi si re?ili ?ivljenje in videli bolj?i svet – bomo bolj ob?utljivi, kot je to ?elel na? pape?, in jih bomo sprejeli in jim pomagali v na?ih de?elah ohraniti posebnost njihovega kr??anskega prispevka, ki je sestavni del na?e katoli?ke Cerkve.«
Na?i bratje in sestre na Vzhodu so vedno varovali neverjeten »paradoks kr??anskega dogodka: na eni strani bedo na?e gre?nosti, na drugi strani pa neskon?no usmiljenje Boga, ki nas je postavil poleg svojega prestola«. Gre za ?udenje, ki je dobro izra?eno v bizantinskem izro?ilu in armenski liturgiji, in ki lahko izrazimo kot »na?e neizmerno ubo?tvo, ki ga re?uje neskon?nost Bo?je ljubezni«.
Kardinal Gugerotti je ob koncu homilije zbrane kardinale spomnil, da se bli?ajo dnevi, ko bodo poklicani izbrati novega pape?a, in jih zato povabil, naj kli?ejo Svetega Duha z molitvijo, ki jo je veliki vzhodni o?e, sveti Simeon Novi Teolog, zapisal na za?etku svojih hvalnic: »Pridi, prava lu?; pridi, ve?no ?ivljenje; pridi, skrita skrivnost; pridi, brezimni zaklad.«