Član mladinske skupine p. Prevosta: »Njegova ljubezen je spreminjala srce in življenje«
Federico Piana – Vatikan
V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil Robert Francis Prevost župnik župnije Naše Gospe iz Monserrata, ki jo je pomagal ustanoviti v Trujillu, ki je drugo najbolj naseljeno mesto v Peruju. David Carranza se še danes jasno spominja krotkega in nasmejanega pastirja, ki ga je spodbujal k sodelovanju pri raznovrstnih dejavnostih: od duhovnih do rekreativnih. Za vatikanske medije je dejal, da je v vseh letih, ko je bil p. Prevost župnik, »lahko od blizu izkusil njegovo ponižnost in njegovo služenje, zlasti prek mladinske skupine Mladi Kristusovi prijatelji, ki se ji je veliko posvečal. To je bilo resnično obdobje, ki je dokončno zaznamovalo moje življenje in mojo vero,« je poudaril David.
Molitev in bližina
Odnos bodočega Leona XIV. z mladimi je bil zaznamovan predvsem z bližino, z globoko molitvijo, s posebno sposobnostjo sprejemanja, poslušanja in vodenja. Njegove besede »so bile odločne, a tople. Zame je bil vodnik, oporna točka in sčasoma je postal pravi duhovni prijatelj,« je nadaljeval Carranza ter dodal, da je mlade pritegnila njegova sposobnost, da jim je pomagal globoko spremeniti življenje. »Resnično je verjel v nas. Dal nam je prostor, razumel nas je, spodbujal nas je, da smo prevzeli odgovornosti v Cerkvi. Ni nas obravnaval zgolj kot neko skupino, temveč kot srce žive Cerkve. Zahvaljujoč njemu smo se mnogi naučili, kaj pomeni živeti v skupnosti, deliti vero z veseljem, organizirati duhovne obnove, evangelizirati,« se spominja David, ki je v mladinski skupini, ki jo je začel župnik Prevost, spoznal tudi Cynthio, s katero sta se kasneje poročila. Pristna izkušnja podelitve vere, služenja in molitve je globoko zaznamovala njun odnos in družino, kateri skušata predati vrednote, ki sta jih tudi sama prejela od župnika.
Župnija je postala dom za vse
Vendar pa župnik Prevost ni vplival samo na srca in življenja mladih, ampak je pod njegovim vodstvom celotna župnija postala dom za vse. Nastalo je veliko pastoralnih skupin, organizirana so bila mnoga srečanja, ki so ljudem pomagala na poti vere in dejavne ljubezni. Župnija ni bila več samo cerkev, ampak je postala živa, vesela in dejavna skupnost.
Ob izvolitvi novega papeža
Prav na dan, ko je bil izvoljen novi papež, je Carranza dopolnil 43 let, kar je bil zanj posebno velik dar in presenečenje, saj ni pričakoval, da bo izvoljen njegov nekdanji župnik. Vtise o tem dnevu je za vatikanske medije strnil z naslednjimi besedami: »Čutil sem mešanico začudenja, hvaležnosti in ponosa. Nemogoče je bilo, da se ne bi spomnil tistih mladostnih dni, pridig, njegovih objemov, njegovega ljubečega nasmeha. Čutil sem, da je Sveti Duh uprl pogled v resničnega pastirja. In nisem bil edini: mnogi, ki so ga poznali, so se po mnogih letih ponovno srečali, preprosto zato, da bi molili zanj in se zahvalili. Mnogi so jokali od ganjenosti. Vsi smo čutili, da je del našega srca tam, v Rimu. Prevost ni človek moči, je Gospodov človek. Pozna izzive majhnih skupnosti, ve, kaj pomeni graditi od spodaj navzgor. Njegove pastoralne izkušnje, ljubezen do mladih in avguštinski duh lahko dajo upanje Cerkvi, ki se mora vrniti k bistvenemu.«