杏MAP导航

Pape? Fran?i?ek

Sporo?ilo z naslovom: Konec sveta? Kriza, odgovornost in upanje

Spo?tovani akademiki, vedno mi je v veselje nagovoriti znanstvenice in znanstvenike, kakor tudi ljudi v Cerkvi, ki gojijo dialog z znanstvenim svetom. Skupaj lahko slu?ite cilju ?ivljenja in skupnemu dobremu. In iz srca se zahvaljujem msgr. Paglii in njegovim sodelavcem za njihovo slu?enje Pape?ki akademiji za ?ivljenje.

Za leto?nji ob?ni zbor ste predlagali obravnavo vpra?anja, ki ga danes imenujemo »polikriza«. Zadeva nekatere temeljne vidike va?e raziskovalne dejavnosti na podro?ju ?ivljenja, zdravja in skrbi za. Izraz »polikriza« spominja na dramati?nost zgodovinske situacije, ki jo do?ivljamo, v kateri se kri?ajo vojne, podnebne spremembe, energetski problemi, epidemije, migracijski pojavi in tehnolo?ke inovacije. Preplet teh kriti?nih vpra?anj, ki hkrati posegajo v razli?ne razse?nosti ?ivljenja, nas vodi k spra?evanju o usodi sveta in na?em razumevanju le-tega.

Prvi korak, ki ga moramo narediti, je, da natan?neje preu?imo, kak?na je na?a predstava o svetu in kozmosu. ?e tega ne bomo storili in ?e resno ne bomo analizirali globokega odpora do sprememb, tako kot posamezniki kot dru?ba, bomo ?e naprej po?eli to, kar smo storili z drugimi krizami, tudi s tistimi, ki so bile v zadnjem ?asu. Pomislimo na pandemijo covida, saj smo jo tako reko? »zapravili«. Lahko bi globlje delali na preobrazbi vesti in dru?benih praks (prim. Apostolska spodbuda Laudate Deum, 36).

In ?e en pomemben korak je, da ne ostanemo nepremi?ni, zasidrani v svojih gotovostih, svojih navadah in strahovih ta, da pozorno prisluhnemo prispevku znanstvenih spoznanj. Tema poslu?anja je klju?na. Je ena klju?nih besed celotnega sinodalnega procesa, ki smo ga za?eli in je zdaj v fazi izvajanja. Zato cenim, da va? na?in nadaljevanja odra?a ta slog. V njem vidim poskus uresni?evanja tiste »dru?bene prerokbe«, ki se ji je posvetila tudi sinoda v va?em specifi?nem kontekstu (Sklepni dokument, 47). Ob sre?anju z ljudmi in njihovimi zgodbami ter ob poslu?anju znanstvenih spoznanj spoznavamo, kako zelo na?i parametri glede antropologije in kultur zahtevajo temeljito revizijo. Tu se je rodila tudi intuicija ?tudijskih skupin o nekaterih temah, ki so se pojavile med sinodalnim procesom. Vem, da ste nekateri del tega in tako vrednotite delo, ki ga je Akademija za ?ivljenje opravila v zadnjih letih, delo, za katerega sem vam zelo hvale?en.

Poslu?anje znanosti nam nenehno ponuja nova znanja. ?e upo?tevamo, kaj nam povedo o strukturi materije in evoluciji ?ivih bitij, se pojavi veliko bolj dinami?na vizija narave, kot so mislili v Newtonovem ?asu. Na? na?in razumevanja »stalnega ustvarjanja« je treba predelati, zavedajo? se, da nas tehnokracija ne bo re?ila (prim. Okro?nica Laudato si’, 101). Podpirati pragmati?no in neoliberalno planetarno deregulacijo pomeni uveljaviti zakon najmo?nej?ega kot edino pravilo; in to je zakon, ki raz?love?i.

Kot primer tovrstne raziskave lahko navedemo p. Teilharda de Chardina in njegovega poskusa – vsekakor delnega in nepopolnega, a drznega in navdihujo?ega – resnega vstopa v dialog z znanostmi in se tako vaditi v transdisciplinarnosti. Tvegana pot, zaradi katere se je vpra?al: »Spra?ujem se, ali ni nujno, da nekdo vr?e kamen v ribnik – in na koncu celo »ubije«, da bi odprl pot«. Tako je spro?il svoje intuicije, ki so v sredi??e postavile kategorijo razmerja in soodvisnosti med vsemi stvarmi in homo sapiensa postavile v tesno povezavo s celotnim sistemom ?ivih bitij.

Ti na?ini razlage sveta in njegovega razvoja z novimi na?ini odnosov, ki jim ustrezajo, nam lahko dajo znamenja upanja, ki jih i??emo kot romarji v tem jubilejnem letu (prim. Bula Spes non confundit, 7). Upanje je temeljna dr?a, ki nas podpira na na?i poti. Ta ni v resigniranem ?akanju, ampak v navdu?enem seganju proti resni?nemu ?ivljenju, ki vodi dale? preko ozkega okvira posameznika. Kot nas je opomnil pape? Benedikt XVI., je upanje »v bivanjski povezanosti z 'ljudstvom' in se lahko za vsakega posameznika uresni?i le v tem 'mi'« (okro?nica Spe salvi, 14).

Tudi za to skupnostno razse?nost upanja smo v soo?enju s kompleksno in planetarno krizo pozvani, da izbolj?amo orodja, ki imajo globalni doseg. ?al opa?amo vse ve?jo nepomembnost mednarodnih organizacij, ki jih spodkopavajo tudi kratkovidni odnosi, ki skrbijo za za??ito partikularnih in nacionalnih interesov. Vendar si moramo ?e naprej odlo?no prizadevati za »u?inkovitej?e svetovne organizacije, obdarjene z avtoriteto, da zagotovijo globalno skupno dobro, izkoreninjenje lakote in rev??ine ter zanesljivo obrambo temeljnih ?lovekovih pravic« (Okro?nica Fratelli tutti, 172). Na ta na?in se spodbuja multilateralizem, ki ni odvisen od spreminjajo?ih se politi?nih okoli??in ali interesov pe??ice in ima stabilno u?inkovitost (prim. Apostolska spodbuda Laudate Deum, 35). To je nujna naloga, ki zadeva vse ?love?tvo.

Ta obse?ni scenarij vzgibov in ciljev je tudi obzorje va?ega zasedanja in va?ega dela, dragi ?lani Akademije za ?ivljenje. Izro?am vas pripro?nji Marije, Sede?a modrosti in Matere upanja, »da kot romarsko ljudstvo, ljudstvo ?ivljenja in za ?ivljenje, z zaupanjem hodimo proti 'novemu nebu in novi zemlji' (Raz 21,1)« (Sveti Janez Pavel II., Okro?nica Evangelium vitae, 105).

Vsem vam in za va?e delu iz srca podeljujem svoj blagoslov.

Rim, iz Poliklinike Gemelli, 26. februar 2025.
Fran?i?ek