Slaboten glas in u膷iteljstvo krhkosti
Andrea Tornielli
Za pape啪a Fran膷i拧ka, ki 啪e skoraj mesec dni pre啪ivlja v svoji bolni拧ki sobi v desetem nadstropju Poliklinike Gemelli, dvanajsta obletnica pape啪evanja letos poteka v posebnem obdobju. Novice, ki prihajajo iz najnovej拧ih medicinskih biltenov, so spodbudne, napovedi so se izbolj拧ale, upati je, da se bo kmalu lahko vrnil v Vatikan, a nedvomno je to, kar pape啪 do啪ivlja v teh dneh, zelo posebna obletnica njegovega pape啪evanja. Prav leto, ki ga je zaznamovalo najdalj拧e medcelinsko potovanje (Indonezija, Papua Nova Gvineja, Vzhodni Timor in Singapur), zaklju膷ek sinode o sinodalnosti in odprtje svetih vrat, ki so za膷ela jubilej, bele啪i ta ob膷utljiv prehod. Petrov naslednik, bolan med bolniki, trpi in moli za mir, spremlja ga ubrana molitev tolikih ljudi po vsem svetu. On, ki v teh dvanajstih letih nikoli ni zaklju膷il sre膷anja, kateheze ali Angelovega Gospoda brez besed: »In prosim, ne pozabite moliti zame«, danes do啪ivlja objem tolikih vernih in nevernih, ki ga imajo radi.
To je 膷as, ki razkriva srca. To je 膷as, v katerem se ni odve膷 spra拧evati o naravi Cerkve in poslanstvu rimskega 拧kofa, ki se tako razlikuje od poslanstva generalnega direktorja multinacionalke. Pred dvanajstimi leti je takratni kardinal Bergoglio govoril na generalnih kongregacijah in navajal, kar je Henri De Lubac ocenil kot »najhuj拧e zlo«, v katerega lahko zapade Cerkev, v »duhovno posvetnost«. Cerkev tvega, 膷e »verjame, da ima svojo lastno lu膷«, ra膷unajo膷 na lastno mo膷, lastne strategije, lastno u膷inkovitost, da s tem preneha biti »mysterium lunae«, torej da odseva lu膷 Drugega in 啪ivi ter dela podpirana in no拧ena samo z milostjo Njega, ki je rekel: »Brez mene ne morete storiti ni膷esar«.
Ko se 拧e enkrat spomnimo teh besed, danes z naklonjenostjo in upanjem zremo v okna desetega nadstropja Gemellija. Zahvaljujemo se pape啪u Fran膷i拧ku za ta nauk o krhkosti, za njegov 拧e vedno slaboten glas, ki se je v zadnjih dneh pridru啪il molitvi ro啪nega venca na Trgu sv. Petra. Krhek glas, ki 拧e naprej prosi za mir in ne za vojno, za dialog in ne za zatiranje, za so膷utje in ne za brezbri啪nost. Lepo obletnico vo拧膷im, ker 拧e vedno tako zelo potrebujemo tvoj glas.
