Slaboten glas in u?iteljstvo krhkosti
Andrea Tornielli
Za pape?a Fran?i?ka, ki ?e skoraj mesec dni pre?ivlja v svoji bolni?ki sobi v desetem nadstropju Poliklinike Gemelli, dvanajsta obletnica pape?evanja letos poteka v posebnem obdobju. Novice, ki prihajajo iz najnovej?ih medicinskih biltenov, so spodbudne, napovedi so se izbolj?ale, upati je, da se bo kmalu lahko vrnil v Vatikan, a nedvomno je to, kar pape? do?ivlja v teh dneh, zelo posebna obletnica njegovega pape?evanja. Prav leto, ki ga je zaznamovalo najdalj?e medcelinsko potovanje (Indonezija, Papua Nova Gvineja, Vzhodni Timor in Singapur), zaklju?ek sinode o sinodalnosti in odprtje svetih vrat, ki so za?ela jubilej, bele?i ta ob?utljiv prehod. Petrov naslednik, bolan med bolniki, trpi in moli za mir, spremlja ga ubrana molitev tolikih ljudi po vsem svetu. On, ki v teh dvanajstih letih nikoli ni zaklju?il sre?anja, kateheze ali Angelovega Gospoda brez besed: »In prosim, ne pozabite moliti zame«, danes do?ivlja objem tolikih vernih in nevernih, ki ga imajo radi.
To je ?as, ki razkriva srca. To je ?as, v katerem se ni odve? spra?evati o naravi Cerkve in poslanstvu rimskega ?kofa, ki se tako razlikuje od poslanstva generalnega direktorja multinacionalke. Pred dvanajstimi leti je takratni kardinal Bergoglio govoril na generalnih kongregacijah in navajal, kar je Henri De Lubac ocenil kot »najhuj?e zlo«, v katerega lahko zapade Cerkev, v »duhovno posvetnost«. Cerkev tvega, ?e »verjame, da ima svojo lastno lu?«, ra?unajo? na lastno mo?, lastne strategije, lastno u?inkovitost, da s tem preneha biti »mysterium lunae«, torej da odseva lu? Drugega in ?ivi ter dela podpirana in no?ena samo z milostjo Njega, ki je rekel: »Brez mene ne morete storiti ni?esar«.
Ko se ?e enkrat spomnimo teh besed, danes z naklonjenostjo in upanjem zremo v okna desetega nadstropja Gemellija. Zahvaljujemo se pape?u Fran?i?ku za ta nauk o krhkosti, za njegov ?e vedno slaboten glas, ki se je v zadnjih dneh pridru?il molitvi ro?nega venca na Trgu sv. Petra. Krhek glas, ki ?e naprej prosi za mir in ne za vojno, za dialog in ne za zatiranje, za so?utje in ne za brezbri?nost. Lepo obletnico vo??im, ker ?e vedno tako zelo potrebujemo tvoj glas.
