杏MAP导航

Vatican News

艩ola 啪ivljenja

膶lovek je v polnosti uresni膷en samo, 膷e ljubi in se daruje drugim. To je bilo sredi拧膷e sporo膷ila pape啪a Janeza Pavla II. ob mednarodnem letu prostovoljstva, ki ga je leta 2001 razglasila Generalna skup拧膷ina Zdru啪enih narodov.
Z ljubeznijo do Boga in ljubeznijo do bratov kr拧膷anstvo uresni膷uje vso svojo osvobajajo膷o in odre拧ujo膷o mo膷. Dejavna ljubezen je najbolj zgovorna oblika evangelizacije, saj z odgovarjanjem na telesne potrebe ljudem razodeva ljubezen Boga, ki je skrben in o膷e ter se vedno zavzema za vsakega posameznika. Ne gre samo za zadovoljevanje materialnih potreb bli啪njega, kot so lakota, 啪eja, pomanjkanje nastanitev, zdravstvena oskrba, ampak za to, da bi ga privedli do tega, da bi osebno izkusil Bo啪jo ljubezen. S prostovoljstvom kristjan postane pri膷a te bo啪je ljubezni; oznanja jo in uresni膷uje s pogumnimi in prero拧kimi dejanji. Ni dovolj priti naproti tistim, ki se nahajajo v materialnih te啪avah; hkrati se je potrebno odzvati na njihovo hrepenenje po vrednotah in globokih odgovorih. Pomembna je vrsta ponujene pomo膷i, 拧e bolj pa sr膷nost, s katero jo nudimo. Ne glede na to, ali gre za male projekte ali velike dogodke, je prostovoljstvo poklicano, da v vsakem primeru postane 拧ola 啪ivljenja, zlasti za mlade; da jih pomaga vzgajati za kulturo solidarnosti in sprejemanja, ki je odprta za zastonjsko podaritev samega sebe.

Ljubiti z Bogom

笔补辫别啪 Benedikt XVI. pa je na sre膷anju s prostovoljci med svojim apostolskim potovanjem v Avstriji leta 2007 dejal, da delovanje na podro膷ju prostovoljstva predstavlja »odmev hvale啪nosti in posredovanje prejete ljubezni«.
»Bog ho膷e ljudi, ki ljubijo z Njim,« je v 14. stoletju dejal teolog Duns Scot. 膶e gledamo s tega vidika, je zastonjsko udejstvovanje zelo povezano z Milostjo. Kultura, ki ho膷e vse pre拧teti in vse pla膷ati, ki odnose med ljudmi postavlja v nekak拧en utesnjujo膷 oklep pravic in dol啪nosti, s pomo膷jo 拧tevilnih prostovoljcev do啪ivlja, da je 啪ivljenje samo po sebi nezaslu啪en dar. Naj bodo razlogi in na膷ini prostovoljnega dela 拧e tako razli膷ni, raznovrstni ali celo protislovni, je navsezadnje v temelju vseh ta globoka skupna zna膷ilnost, ki izvira iz »zastonjskosti«. 沤ivljenje smo zastonjsko prejeli od svojega Stvarnika; zastonjsko smo bili osvobojeni slepe poti greha in zla; zastonjsko nam je bil podarjen Duh s svojimi raznovrstnimi darovi.

Izstopiti, da bi sre膷ali drugega

Tudi pape啪 Fran膷i拧ek je v 膷asu svojega pontifikata ve膷krat spregovoril o pomenu in vrednosti prostovoljstva. Na sre膷anju s 膷lani Zveze kr拧膷anskih organizacij za mednarodno prostovoljno delo (FOCSIV) je poudaril, da biti prostovoljec pomeni predvsem »iti ven« oz. izstopiti, da bi sre膷ali drugega.
Prostovoljstvo. To je ena najlep拧ih stvari. Vsakdo se namre膷 svobodno odlo膷i za to pot, ki je pot izhoda drugemu naproti; pot izhoda z iztegnjeno roko; pot izhoda, da bi poskrbel za druge. Potrebno je nekaj narediti. Lahko ostanem doma, mirno sedim, gledam televizijo ali po膷nem druge stvari ... Ne, jaz se potrudim, da grem ven. Prostovoljstvo je napor, da grem ven, da bi pomagal drugim. Ne obstaja prostovoljstvo za mizo in ni prostovoljstva ob televiziji, ne. Prostovoljstvo je vedno v izhodu, z odprtim srcem, z iztegnjeno roko, z nogami, pripravljenimi na odhod. Iti ven, da bi se sre膷ali, ter iti ven, da bi dajali.

Izstopiti, da bi sre膷ali drugega prek daru, je v dru啪bi, ki zaradi vojn do啪ivlja globoke rane, hvalnica bratstvu. Je kot zvok jobela, zlasti v tem jubileju upanja.