杏MAP导航

Vatican News

Catia svetemu o膷etu zaupa svojo bole膷ino ranjene in poni啪ane 啪ene, ki jo mo啪 啪e dlje 膷asa vara. Spra拧uje: »Kako naj najdem mo膷, da mu vse to odpustim? Kako naj spet verjamem njegovim besedam? Kako naj iz svojega srca pre啪enem spomin na vse, kar je po膷el z drugo 啪ensko, celo v najinem domu?« Dodaja: »Po膷utim se izgubljeno in zapu拧膷eno, 膷eprav v srcu 膷utim, da ga 拧e vedno zelo ljubim. 沤elela bi samo znamenje, nekaj, kar bi mi dalo razumeti, da je prav odpustiti, kar je neodpustljivo, da nisem izgubila svojega dostojanstva in da je Bog ob meni in me podpira.«

Ni lahko odpustiti

»Draga Catia,« odgovarja pape啪 Fran膷i拧ek, »ni lahko odpustiti, 拧e posebej, 膷e smo prevarani v ljubezni, besedah, zaupanju. Jezus nas v evangeliju poziva, naj vedno odpu拧膷amo, kot beremo v Matejevem evangeliju (Mt 18,21-35). Bog nam vedno odpu拧膷a in 啪eli, da tudi mi storimo enako.« Izpostavi , v kateri je v 膷etrtem poglavju zapisal, da ljubezen presega pravi膷nost in se preliva v zastonjskost, saj smo zastonj prejeli in zato zastonj dajajmo (prim. Mt 10,8).

»Vendar je vsaka zgodba vedno posebna, druga膷na, edinstvena. Odpu拧膷anje je svobodno, osebno dejanje, ki 膷rpa mo膷 iz Bo啪jega duha, milosti in ljubezni.« Catiino vpra拧anje pa 鈥� dodaja pape啪 鈥� »nas v bistvu vodi k spoznanju, da je vpra拧anje odpu拧膷anja, ki je, ponavljam, vedno dar ter osebno in 膷love拧ko dejstvo, prav tako lo膷eno od pozitivne dinamike zakonske zgodbe«.

»Ti vidiki se lahko med seboj prepletajo (eden je dober za drugega in obratno), vendar moramo biti pozorni tudi na osebno pot odpu拧膷anja, ki zaceli rane in odpravi vse zamere in obsojanje 啪ivljenja drugega, upo拧tevajo膷 zakonsko preverjanje skupnega 啪ivljenja v ljubezni in resnici, ki ima svojo avtonomijo, neodvisno od sposobnosti odpu拧膷anja.« 笔补辫别啪 pri tem navede odlomek iz 拧estega poglavja Amoris laetitia: »V nekaterih primerih zahteva uveljavljanje lastnega dostojanstva in koristi otrok to, da postavimo jasno mejo pretiranim zahtevam drugega, veliki krivici, nasilju ali pomanjkanju spo拧tovanja, ki je postalo 啪e stalnica. Treba je priznati, da so primeri, v katerih je lo膷itev neizogibna. V膷asih lahko postane moralno nujna, 膷e gre za to, da slabotnej拧ega zakonca ali majhne otroke zavarujemo pred huj拧imi po拧kodbami, ki jih povzro膷a nadutost in nasilje, poni啪evanje in izkori拧膷anje, zanemarjanje in ravnodu拧nost« (, 241).

Prav je odpustiti, a ni edino

Na Catiino trditev, da i拧膷e znamenje, da je prav odpustiti neodpustljivo, sveti o膷e odvrne: »Da, prav je, a ni edina stvar, ki jo je treba storiti.« Povabi jo, naj si prebere 膷etrto poglavje , ki ima naslov Ljubezen v zakonu. »Ljubezen v zakonu je treba vedno izbolj拧evati in pri tem zreti v Jezusa, v Marijo, pogledati himno ljubezni svetega Pavla. 膶e je ljubezen, je ta ljubezen sposobna potrpeti, zakrpati, popraviti.«

笔补辫别啪 predlaga nekaj konkretnih korakov: »V tem iskanju resni膷ne ljubezni s potrpe啪ljivostjo, ljubeznivostjo, dobrohotnostjo, vzajemnostjo, Catia, lahko mo啪a prosite, da se skupaj podata na pot spremljanja, na primer nekaj sre膷anj s kr拧膷anskim parom, ki se posve膷a podpori ranjenih parov, kjer boste lahko podelili 啪ivljenjske izku拧nje, te啪ave, odpu拧膷anje, spravo. V 啪upnijah so pari, ki opravljajo to slu啪bo, v膷asih s posebnim strokovnim znanjem (psiholo拧ko svetovanje ali pomo膷). V膷asih so ti pari sami premagali resne situacije in zdaj 啪ivijo mirno. In pomembno je, da jim prisluhnemo.«

Upajmo, da bo va拧 mo啪 sprejel to novo pot

Kot dodaja sveti o膷e, je to lahko znamenje, za katerega prosi Catia. »Seveda je to lahko pot z ovirami, vendar lahko skupaj do啪ivita pristno spreobrnjenje zakona. Z molitvijo in odpu拧膷anjem, ki gradita in krepita spreobrnjenje vsakega od vaju, raste dobro in lahko premaga vsako zlo. Bogu ni ni膷 nemogo膷e. Upajmo, da bo va拧 mo啪 sprejel to novo pot, kajti 鈥� 膷e je v paru ljubezen 鈥� ljubezen lahko zaceli vsako rano in ponovno o啪ivi zakon. Molil bom za vas, Catia, in za va拧 zakon. Vi pa, ne pozabite moliti zame.«