Pape? prevarani ?eni: Ljubezen lahko zaceli vsako rano in ponovno o?ivi zakon
Vatican News
Catia svetemu o?etu zaupa svojo bole?ino ranjene in poni?ane ?ene, ki jo mo? ?e dlje ?asa vara. Spra?uje: »Kako naj najdem mo?, da mu vse to odpustim? Kako naj spet verjamem njegovim besedam? Kako naj iz svojega srca pre?enem spomin na vse, kar je po?el z drugo ?ensko, celo v najinem domu?« Dodaja: »Po?utim se izgubljeno in zapu??eno, ?eprav v srcu ?utim, da ga ?e vedno zelo ljubim. ?elela bi samo znamenje, nekaj, kar bi mi dalo razumeti, da je prav odpustiti, kar je neodpustljivo, da nisem izgubila svojega dostojanstva in da je Bog ob meni in me podpira.«
Ni lahko odpustiti
»Draga Catia,« odgovarja pape? Fran?i?ek, »ni lahko odpustiti, ?e posebej, ?e smo prevarani v ljubezni, besedah, zaupanju. Jezus nas v evangeliju poziva, naj vedno odpu??amo, kot beremo v Matejevem evangeliju (Mt 18,21-35). Bog nam vedno odpu??a in ?eli, da tudi mi storimo enako.« Izpostavi , v kateri je v ?etrtem poglavju zapisal, da ljubezen presega pravi?nost in se preliva v zastonjskost, saj smo zastonj prejeli in zato zastonj dajajmo (prim. Mt 10,8).
»Vendar je vsaka zgodba vedno posebna, druga?na, edinstvena. Odpu??anje je svobodno, osebno dejanje, ki ?rpa mo? iz Bo?jega duha, milosti in ljubezni.« Catiino vpra?anje pa – dodaja pape? – »nas v bistvu vodi k spoznanju, da je vpra?anje odpu??anja, ki je, ponavljam, vedno dar ter osebno in ?love?ko dejstvo, prav tako lo?eno od pozitivne dinamike zakonske zgodbe«.
»Ti vidiki se lahko med seboj prepletajo (eden je dober za drugega in obratno), vendar moramo biti pozorni tudi na osebno pot odpu??anja, ki zaceli rane in odpravi vse zamere in obsojanje ?ivljenja drugega, upo?tevajo? zakonsko preverjanje skupnega ?ivljenja v ljubezni in resnici, ki ima svojo avtonomijo, neodvisno od sposobnosti odpu??anja.« Pape? pri tem navede odlomek iz ?estega poglavja Amoris laetitia: »V nekaterih primerih zahteva uveljavljanje lastnega dostojanstva in koristi otrok to, da postavimo jasno mejo pretiranim zahtevam drugega, veliki krivici, nasilju ali pomanjkanju spo?tovanja, ki je postalo ?e stalnica. Treba je priznati, da so primeri, v katerih je lo?itev neizogibna. V?asih lahko postane moralno nujna, ?e gre za to, da slabotnej?ega zakonca ali majhne otroke zavarujemo pred huj?imi po?kodbami, ki jih povzro?a nadutost in nasilje, poni?evanje in izkori??anje, zanemarjanje in ravnodu?nost« (, 241).
Prav je odpustiti, a ni edino
Na Catiino trditev, da i??e znamenje, da je prav odpustiti neodpustljivo, sveti o?e odvrne: »Da, prav je, a ni edina stvar, ki jo je treba storiti.« Povabi jo, naj si prebere ?etrto poglavje , ki ima naslov Ljubezen v zakonu. »Ljubezen v zakonu je treba vedno izbolj?evati in pri tem zreti v Jezusa, v Marijo, pogledati himno ljubezni svetega Pavla. ?e je ljubezen, je ta ljubezen sposobna potrpeti, zakrpati, popraviti.«
Pape? predlaga nekaj konkretnih korakov: »V tem iskanju resni?ne ljubezni s potrpe?ljivostjo, ljubeznivostjo, dobrohotnostjo, vzajemnostjo, Catia, lahko mo?a prosite, da se skupaj podata na pot spremljanja, na primer nekaj sre?anj s kr??anskim parom, ki se posve?a podpori ranjenih parov, kjer boste lahko podelili ?ivljenjske izku?nje, te?ave, odpu??anje, spravo. V ?upnijah so pari, ki opravljajo to slu?bo, v?asih s posebnim strokovnim znanjem (psiholo?ko svetovanje ali pomo?). V?asih so ti pari sami premagali resne situacije in zdaj ?ivijo mirno. In pomembno je, da jim prisluhnemo.«
Upajmo, da bo va? mo? sprejel to novo pot
Kot dodaja sveti o?e, je to lahko znamenje, za katerega prosi Catia. »Seveda je to lahko pot z ovirami, vendar lahko skupaj do?ivita pristno spreobrnjenje zakona. Z molitvijo in odpu??anjem, ki gradita in krepita spreobrnjenje vsakega od vaju, raste dobro in lahko premaga vsako zlo. Bogu ni ni? nemogo?e. Upajmo, da bo va? mo? sprejel to novo pot, kajti – ?e je v paru ljubezen – ljubezen lahko zaceli vsako rano in ponovno o?ivi zakon. Molil bom za vas, Catia, in za va? zakon. Vi pa, ne pozabite moliti zame.«
