杏MAP导航

Salvatore Cernuzio 鈥� Vatikan

Skoraj paradoksalno se zdi, da po zadnjem letu, morda med najbolj intenzivnimi od dvanajsterice na Petrovem prestolu, med jubilejem, sinodo, konzistorijem, sre膷anji, tremi potovanji v Italijo in tremi v tujino (vklju膷no z najdalj拧im v 膷asu svojega pontifikata v Aziji in Oceaniji), pape啪 Fran膷i拧ek praznuje obletnico svoje izvolitve v sobi v bolni拧nice Gemelli, v 膷asu med terapijami in bojem proti dvostranski plju膷nici, ki je prizadela njegovo 88-letno telo.

Mnogi, tudi verniki, novinarji in opazovalci, si v teh ve膷 kot petindvajsetih dneh pape啪eve hospitalizacije v Polikliniki Gemelli predstavljajo Jorgeja Maria Bergoglia oslabljenega, a hkrati 啪eljnega, da bi kmalu zapustil to deseto nadstropje in spet objel svoje ljudstvo. Tisto ljudstvo, na in od katerega je na ta isti dan pred dvanajstimi leti, leta 2013, klical blagoslov in mu obljubil skupno pot: »艩kof in ljudstvo, skupaj ...« Ljudstvo, ki ga je nenehno, ob koncu vsake opoldanske molitve, homilije, govora prosil, naj moli zanj: »Ker jo potrebujem«.

In 膷e 膷esa ob tej obletnici ne bo manjkalo pape啪u, »ki je pri拧el s konca sveta«, bodo to zagotovo molitve, kot dokazujejo 拧tevilne pobude, ki so spontano nastale v razli膷nih 拧kofijah, ki so v eno samo rde膷o nit zdru啪ile pet celin: od Kitajske do 膶ada, od 艩rilanke do »njegove« Argentine, od ZDA do Rima, kjer se vsak dan in vsako uro pove膷uje skupina vernikov, ki moli pod kipom - simbolom sv. Janeza Pavla II. na trgu Gemelli in kjer se vsak ve膷er na Trgu svetega Petra zbere na stotine ljudi, ki molijo ro啪ni venec pod vodstvom Rimske kurije. Molitve na trgih, v cerkvah, 啪upnijah in po domovih se dvigajo tudi preko prenosa v 啪ivo. Molitve so se okrepile po napovedih o krizah, ki jih je pape啪u povzro膷ila plju膷nica, ki se na sre膷o niso ve膷 ponovile, in polne upanja po najnovej拧ih informacijah o rahlem izbolj拧anju in odprtih napovedih zdravnikov.

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek danes, 13. marca 2025, v bolni拧nici za膷enja trinajsto leto svojega pape啪evanja. Do zdaj je njegovo edino glasovno pri膷evanje zvok, ki je 6. marca letos odmeval med verniki, zbranimi k molitvi ro啪nega venca na Trgu svetega Petra: »Iz srca se zahvaljujem za va拧e molitve za moje zdravje. Od tukaj vas spremljam. Naj vas Bog blagoslovi in Devica varuje.  Hvala«. Gre le za nekaj besed, posnetih v 拧pan拧膷ini v zasebnem stanovanju v Gemelliju, med respiratorno fizioterapijo in oksigenacijo z visokim pretokom, v zahvalo tistim, ki so mu v teh dneh izkazali naklonjenost in bli啪ino.

Trije stavki in zahvala, po dvanajstih mesecih od 13. marca 2024, v katerih je pape啪 Fran膷i拧ek zmolil 45 opoldanskih molitev Angel Gospodov in Raduj se Kraljica, vodil 32 splo拧nih avdienc, imel skoraj 230 sre膷anj v in zunaj Vatikana, predsedoval 30 ma拧am. Paradoksalno, se je govorilo. Kako paradoksalno se zdi, da Fran膷i拧ek podira »rekord« za najdalj拧e bivanje v bolni拧nici (svojega pontifikata, ne katerega koli pape啪a: trenutno ta rekord dr啪i Wojtylinih 55 dni v bolni拧nici Gemelli junija-avgusta 1981 zaradi zapletov zaradi citomegalovirusa) pet mesecev po drugem rekordu za svoje najdalj拧e apostolsko potovanje. Dva tedna med Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodnim Timorjem in Singapurjem. 艩tiri dr啪ave, dve celini. Bilo je od 2. do 13. septembra lani, pred 拧estimi meseci. Spomin na ta zahteven podvig, ki je pri mnogih vzbujal strah zaradi strahu glede zdravja, 拧tirih razli膷nih 膷asovnih pasov, dolge razdalje leta, je 拧e vedno 啪iv. 艩lo je za stavo, 膷e tako re膷emo, ki jo je takrat 87-letni Fran膷i拧ek dobil in bil za ves trud nagrajen z nepozabno dobrodo拧lico na ulicah s pesmijo in plesom plemen, 啪ensk, otrok in mo拧kih, ki so plezali po drevesih in zgradbah ter mahali z zastavami z njegovim obrazom. Drugi mejnik je bil uspe拧en let z voja拧kim letalom, ki ga je zagotovila Avstralija, od Port Moresbyja do Vanima na meji s Papuo Novo Gvinejo, da bi se sre膷al z argentinskimi misijonarji, ki oznanjajo evangelij v gozdovih med domorodnimi prebivalci. Samo tisti, ki so bili tam, lahko opi拧ejo pape啪eve navdu拧ene o膷i, ko je opazoval Cerkev, ki je delala prve korake, kot jih pripovedujejo Apostolska dela.

In po prero拧kem poslanstvu na skrajne meje sveta je pape啪 ponovno za膷el romanje, spet septembra, a tokrat v osr膷je Evrope, najprej v Luksemburg in nato v Belgijo. Kraj拧e, a enako zahtevno potovanje skozi nena膷rtovana sre膷anja z revnimi in mladimi, te啪ki trenutki na Univerzi v Louvainu, znotraj sr啪i 拧kandalov zlorab. Decembra je pape啪 znova poletel, tokrat na Korziko, enega najve膷jih otokov v Sredozemlju, kjer se je za manj kot deset ur sre膷al z otroki in duhovniki, bratov拧膷inami in dru啪inami ter nazadnje celo s francoskim predsednikom Macronom.

Med majem in julijem se je pape啪 vrnil na potovanje v Italijo, kjer je obiskal Benetke, Verono in Trst. Tri postaje z nepozabnimi fotografijami, s simbolnimi sre膷anji, prizori拧膷i (predvsem Canal Grande, prevo啪en z motornim 膷olnom, in Veronska arena), s katerih je mogo膷e znova zagnati pozive k miru, bratstvu, demokraciji.

In dvanajsto leto njegovega pape啪evanja so zaznamovala temeljna obdobja v 啪ivljenju Cerkve, kot je odprtje svetih vrat bazilike svetega Petra 24. decembra zve膷er za za膷etek velikega jubileja upanja. Dva dni kasneje, 26. decembra, so se odprla sveta vrata v zaporu Rebibbia, kaznilnici, ki je za en dan postala »bazilika«, med ganjenimi pazniki in zaporniki. In tudi sinoda o sinodalnosti ves oktober, torej druga faza v Vatikanu triletne poti, ki se je za膷ela v 拧kofijah, s sinodalnimi o膷eti in materami 鈥� laiki in posve膷enimi 鈥� zbranimi iz razli膷nih kontekstov in zemljepisnih 拧irin, da bi spro啪ili procese in pripravili spremembe.

V dvanajstem letu na Petrovem prestolu je tudi okro啪nica Dilexit Nos, 膷etrta pape啪evanja, ki vra膷a »srce Jezusa Kristusa« v svet, »ki se zdi, da je izgubil srce«, in deseti konzistorij za umestitev 21 novih kardinalov, ki prihajajo iz oddaljenih ozemelj 鈥� Irana, Japonske, 膶ila, Filipinov, Al啪irije, 膷e jih nekaj na拧tejemo 鈥� in za preoblikovanje obraza Cerkve na 拧e bolj univerzalen na膷in.

Dvanajst mesecev tega dvanajstega leta je bilo prepletenih tudi s telefonskimi pozivi predsednikom in navadnim ljudem; s pismi in telegrami nuncijem dr啪av, ki so v vojni ali 拧kofom podro膷ij, ki so jih prizadele naravne nesre膷e; z intervjuji in biografijami; s sre膷anji s politi膷nimi predstavniki, kot sre膷anje G7 v Apuliji ali z mu膷enimi prebivalci Ukrajine in Bli啪njega vzhoda; z neprekinjenimi pozivi za mir tudi takrat, ko je glas pojenjal.

Potem, od sredine februarja, postanek, premor, bolezen, odsotnost s trgov in oken, pooblastilo drugim kardinalom, da vodijo jubilejna slavja. Vedno pa z upanjem, ki ga napaja molitev za ozdravitev in gotovostjo njegove navzo膷nosti in njegovega pastirskega pogleda, ki med terapijami in fizioterapijami, po膷itkom in molitvijo ne preneha biti na 膷redi. »Od tu vas spremljam«.