?Od tu vas spremljam.? Dvanajsta obletnica pape?evanja v Gemelli, a s pogledom na svet.
Salvatore Cernuzio – Vatikan
Skoraj paradoksalno se zdi, da po zadnjem letu, morda med najbolj intenzivnimi od dvanajsterice na Petrovem prestolu, med jubilejem, sinodo, konzistorijem, sre?anji, tremi potovanji v Italijo in tremi v tujino (vklju?no z najdalj?im v ?asu svojega pontifikata v Aziji in Oceaniji), pape? Fran?i?ek praznuje obletnico svoje izvolitve v sobi v bolni?nice Gemelli, v ?asu med terapijami in bojem proti dvostranski plju?nici, ki je prizadela njegovo 88-letno telo.
Mnogi, tudi verniki, novinarji in opazovalci, si v teh ve? kot petindvajsetih dneh pape?eve hospitalizacije v Polikliniki Gemelli predstavljajo Jorgeja Maria Bergoglia oslabljenega, a hkrati ?eljnega, da bi kmalu zapustil to deseto nadstropje in spet objel svoje ljudstvo. Tisto ljudstvo, na in od katerega je na ta isti dan pred dvanajstimi leti, leta 2013, klical blagoslov in mu obljubil skupno pot: »?kof in ljudstvo, skupaj ...« Ljudstvo, ki ga je nenehno, ob koncu vsake opoldanske molitve, homilije, govora prosil, naj moli zanj: »Ker jo potrebujem«.
In ?e ?esa ob tej obletnici ne bo manjkalo pape?u, »ki je pri?el s konca sveta«, bodo to zagotovo molitve, kot dokazujejo ?tevilne pobude, ki so spontano nastale v razli?nih ?kofijah, ki so v eno samo rde?o nit zdru?ile pet celin: od Kitajske do ?ada, od ?rilanke do »njegove« Argentine, od ZDA do Rima, kjer se vsak dan in vsako uro pove?uje skupina vernikov, ki moli pod kipom - simbolom sv. Janeza Pavla II. na trgu Gemelli in kjer se vsak ve?er na Trgu svetega Petra zbere na stotine ljudi, ki molijo ro?ni venec pod vodstvom Rimske kurije. Molitve na trgih, v cerkvah, ?upnijah in po domovih se dvigajo tudi preko prenosa v ?ivo. Molitve so se okrepile po napovedih o krizah, ki jih je pape?u povzro?ila plju?nica, ki se na sre?o niso ve? ponovile, in polne upanja po najnovej?ih informacijah o rahlem izbolj?anju in odprtih napovedih zdravnikov.
Pape? Fran?i?ek danes, 13. marca 2025, v bolni?nici za?enja trinajsto leto svojega pape?evanja. Do zdaj je njegovo edino glasovno pri?evanje zvok, ki je 6. marca letos odmeval med verniki, zbranimi k molitvi ro?nega venca na Trgu svetega Petra: »Iz srca se zahvaljujem za va?e molitve za moje zdravje. Od tukaj vas spremljam. Naj vas Bog blagoslovi in Devica varuje. Hvala«. Gre le za nekaj besed, posnetih v ?pan??ini v zasebnem stanovanju v Gemelliju, med respiratorno fizioterapijo in oksigenacijo z visokim pretokom, v zahvalo tistim, ki so mu v teh dneh izkazali naklonjenost in bli?ino.
Trije stavki in zahvala, po dvanajstih mesecih od 13. marca 2024, v katerih je pape? Fran?i?ek zmolil 45 opoldanskih molitev Angel Gospodov in Raduj se Kraljica, vodil 32 splo?nih avdienc, imel skoraj 230 sre?anj v in zunaj Vatikana, predsedoval 30 ma?am. Paradoksalno, se je govorilo. Kako paradoksalno se zdi, da Fran?i?ek podira »rekord« za najdalj?e bivanje v bolni?nici (svojega pontifikata, ne katerega koli pape?a: trenutno ta rekord dr?i Wojtylinih 55 dni v bolni?nici Gemelli junija-avgusta 1981 zaradi zapletov zaradi citomegalovirusa) pet mesecev po drugem rekordu za svoje najdalj?e apostolsko potovanje. Dva tedna med Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodnim Timorjem in Singapurjem. ?tiri dr?ave, dve celini. Bilo je od 2. do 13. septembra lani, pred ?estimi meseci. Spomin na ta zahteven podvig, ki je pri mnogih vzbujal strah zaradi strahu glede zdravja, ?tirih razli?nih ?asovnih pasov, dolge razdalje leta, je ?e vedno ?iv. ?lo je za stavo, ?e tako re?emo, ki jo je takrat 87-letni Fran?i?ek dobil in bil za ves trud nagrajen z nepozabno dobrodo?lico na ulicah s pesmijo in plesom plemen, ?ensk, otrok in mo?kih, ki so plezali po drevesih in zgradbah ter mahali z zastavami z njegovim obrazom. Drugi mejnik je bil uspe?en let z voja?kim letalom, ki ga je zagotovila Avstralija, od Port Moresbyja do Vanima na meji s Papuo Novo Gvinejo, da bi se sre?al z argentinskimi misijonarji, ki oznanjajo evangelij v gozdovih med domorodnimi prebivalci. Samo tisti, ki so bili tam, lahko opi?ejo pape?eve navdu?ene o?i, ko je opazoval Cerkev, ki je delala prve korake, kot jih pripovedujejo Apostolska dela.
In po prero?kem poslanstvu na skrajne meje sveta je pape? ponovno za?el romanje, spet septembra, a tokrat v osr?je Evrope, najprej v Luksemburg in nato v Belgijo. Kraj?e, a enako zahtevno potovanje skozi nena?rtovana sre?anja z revnimi in mladimi, te?ki trenutki na Univerzi v Louvainu, znotraj sr?i ?kandalov zlorab. Decembra je pape? znova poletel, tokrat na Korziko, enega najve?jih otokov v Sredozemlju, kjer se je za manj kot deset ur sre?al z otroki in duhovniki, bratov??inami in dru?inami ter nazadnje celo s francoskim predsednikom Macronom.
Med majem in julijem se je pape? vrnil na potovanje v Italijo, kjer je obiskal Benetke, Verono in Trst. Tri postaje z nepozabnimi fotografijami, s simbolnimi sre?anji, prizori??i (predvsem Canal Grande, prevo?en z motornim ?olnom, in Veronska arena), s katerih je mogo?e znova zagnati pozive k miru, bratstvu, demokraciji.
In dvanajsto leto njegovega pape?evanja so zaznamovala temeljna obdobja v ?ivljenju Cerkve, kot je odprtje svetih vrat bazilike svetega Petra 24. decembra zve?er za za?etek velikega jubileja upanja. Dva dni kasneje, 26. decembra, so se odprla sveta vrata v zaporu Rebibbia, kaznilnici, ki je za en dan postala »bazilika«, med ganjenimi pazniki in zaporniki. In tudi sinoda o sinodalnosti ves oktober, torej druga faza v Vatikanu triletne poti, ki se je za?ela v ?kofijah, s sinodalnimi o?eti in materami – laiki in posve?enimi – zbranimi iz razli?nih kontekstov in zemljepisnih ?irin, da bi spro?ili procese in pripravili spremembe.
V dvanajstem letu na Petrovem prestolu je tudi okro?nica Dilexit Nos, ?etrta pape?evanja, ki vra?a »srce Jezusa Kristusa« v svet, »ki se zdi, da je izgubil srce«, in deseti konzistorij za umestitev 21 novih kardinalov, ki prihajajo iz oddaljenih ozemelj – Irana, Japonske, ?ila, Filipinov, Al?irije, ?e jih nekaj na?tejemo – in za preoblikovanje obraza Cerkve na ?e bolj univerzalen na?in.
Dvanajst mesecev tega dvanajstega leta je bilo prepletenih tudi s telefonskimi pozivi predsednikom in navadnim ljudem; s pismi in telegrami nuncijem dr?av, ki so v vojni ali ?kofom podro?ij, ki so jih prizadele naravne nesre?e; z intervjuji in biografijami; s sre?anji s politi?nimi predstavniki, kot sre?anje G7 v Apuliji ali z mu?enimi prebivalci Ukrajine in Bli?njega vzhoda; z neprekinjenimi pozivi za mir tudi takrat, ko je glas pojenjal.
Potem, od sredine februarja, postanek, premor, bolezen, odsotnost s trgov in oken, pooblastilo drugim kardinalom, da vodijo jubilejna slavja. Vedno pa z upanjem, ki ga napaja molitev za ozdravitev in gotovostjo njegove navzo?nosti in njegovega pastirskega pogleda, ki med terapijami in fizioterapijami, po?itkom in molitvijo ne preneha biti na ?redi. »Od tu vas spremljam«.
