Člani diplomatskega zbora zbrani pri maši za svetega očeta
»Zbrali smo se v molitvi za zdravje svetega očeta, da bi okreval in se kmalu vrnil med nas,« je dejal na začetku homilije kardinal Parolin in spomnil na včerajšnjo dvanajsto obletnico pontifikata papeža Frančiška.
»Zato je naša molitev še bolj intenzivna in živa,« je dejal zbranim veleposlanikom in diplomatom ter pojasnil, da pri molitvi »ne gre za oblikovanje prošnje, saj Bog ve, kaj potrebujemo, zato se ne smemo toliko ukvarjati s tem, da bi mu predstavili svoje potrebe in želje, ampak bolj s tem, da mi prisluhnemo Gospodu. Najboljši način, kako Bogu predstaviti svoje molitve, je predvsem to, da mu ponudimo srce, svoje srce, odprto in pozorno na njegove besede. In to je ključ, ki odpira Gospodovo srce, srčno poslušanje njegove besede.«
Sicer pa je kardinal Parolin v središče homilije postavil današnji evangelij (Mt 5,20-26), v katerem Jezus svojim učencem govori o pravičnosti in spravi z brati in sestrami.
Če pri iskanju Božje volje ne bomo presegli človeške logike, Boga ne bomo nikoli srečali. Glavno področje tega iskanja pa mora potekati v odnosu do drugih. »Poklicani smo, da iščemo Božjo voljo predvsem v odnosih z drugimi, v odnosih z ljudmi okoli nas. In ta odnos mora temeljiti na dejavni ljubezni. Vemo, da je ljubezen do bližnjega preizkus naše ljubezni do Boga.«
Izpostavil je eno od bistvenih načel krščanskega življenja: kadar nas Gospod za kaj prosi, nas ne prosi za nekaj nemogočega, ampak je On sam tisti, ki nam to najprej dá, da nam zagotovi sredstva za uresničevanje svoje besede. »Želi nam dati svojo ljubezen, svojo resnično in iskreno dobrohotnost do bližnjega, začenši s tistimi, s katerimi se čutimo manj usklajene.« Gre najprej za to, da odpremo svoja srca za sprejem daru, še preden izpolnimo zapoved. »Ko smo očiščeni s to Gospodovo besedo, dobi naša molitev za zdravje svetega očeta nov zagon, da se z zaupanjem dvigne k darovalcu vsega dobrega.«