杏MAP导航

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek

Dragi bratje v 拧kofovstvu.
Danes pi拧em, da bi vam namenil nekaj besed v teh ob膷utljivih trenutkih, ko 啪ivite kot pastirji Bo啪jega ljudstva, ki hodi skupaj v Zdru啪enih dr啪avah Amerike.

1. Pot od su啪enjstva do svobode, ki jo je prepotovalo izraelsko ljudstvo, kot je opisano v 2. Mojzesovi knjigi, nas vabi, da pogledamo na resni膷nost na拧ega 膷asa, ki je tako jasno zaznamovan s pojavom preseljevanja, kot na odlo膷ilni trenutek v zgodovini, da ponovno potrdimo ne samo na拧o vero v Boga, ki je vedno blizu, u膷love膷en, migrant in begunec, ampak tudi neskon膷no in transcendentno dostojanstvo vsakega 膷loveka.

2. Te besede, s katerimi za膷enjam, niso umeten konstrukt. 沤e be啪en pregled dru啪benega nauka Cerkve jasno poka啪e, da je Jezus Kristus pravi Emanuel (prim. Mt 1,23). Ni 啪ivel lo膷eno od te啪ke izku拧nje, ko je bil izgnan iz lastne zemlje zaradi neposredne nevarnosti za svoje 啪ivljenje, in od izku拧nje, ko se je moral zate膷i v dru啪bo in kulturo, ki sta mu bila tuja. Tudi Bo啪ji Sin se je, ko je postal 膷lovek, odlo膷il 啪iveti dramo priseljevanja. Med drugim rad spomnim na besede, s katerimi je pape啪 Pij XII. za膷el svojo Apostolsko konstitucijo o skrbi za migrante, ki velja za »Magno carto« razmi拧ljanja Cerkve o migracijah.

»Dru啪ina iz Nazareta v izgnanstvu, Jezus, Marija in Jo啪ef, izseljenci v Egiptu in tamkaj拧nji begunci, da bi se izognili jezi brezbo啪nega kralja, so model, zgled in tola啪ba izseljencev in romarjev vseh starosti in dr啪av, vseh beguncev vseh stanj, ki so zaradi preganjanja ali nuje prisiljeni zapustiti svojo domovino, ljubljeno dru啪ino in drage prijatelje in iti v tuje de啪ele«.

3. Prav tako nas Jezus Kristus, ki ljubi vse z vesoljno ljubeznijo, vzgaja v trajnem priznavanju dostojanstva vsakega 膷loveka brez izjeme. Pravzaprav, ko govorimo o »neskon膷nem in transcendentnem dostojanstvu«, 啪elimo poudariti, da najodlo膷ilnej拧a vrednota, ki jo ima 膷love拧ka oseba, presega in podpira vse druge pravne vidike, s katerimi je mogo膷e urejati 啪ivljenje v dru啪bi. Tako so vsi verniki kristjani in ljudje dobre volje pozvani, da legitimnost norm in javnih politik obravnavajo v lu膷i dostojanstva osebe in njenih temeljnih pravic, ne pa obratno.

4. Pozorno spremljam veliko krizo, ki se dogaja v Zdru啪enih dr啪avah z uvedbo programa mno啪i膷nih deportacij. Pravilno oblikovana vest ne more mimo kriti膷ne presoje in izraza nestrinjanja z vsakim ukrepom, ki nelegalen status nekaterih migrantov tiho ali eksplicitno identificira s kriminaliteto. Hkrati pa je treba narodu priznati pravico, da se brani in za拧膷iti skupnosti pred tistimi, ki so zagre拧ili nasilna ali huda kazniva dejanja v dr啪avi ali pred prihodom. Kljub temu dejanje izgona ljudi, ki so v mnogih primerih zapustili svojo lastno zemljo zaradi skrajne rev拧膷ine, negotovosti, izkori拧膷anja, preganjanja ali resnega poslab拧anja okolja, 拧koduje dostojanstvu mnogih mo拧kih in 啪ensk ter celotnih dru啪in ter jih postavlja v posebno ranljivo in nemo膷no stanje.

5. To ni nepomembno vpra拧anje. Pristna pravna dr啪ava se potrjuje prav v dostojni obravnavi, ki si jo zaslu啪ijo vsi ljudje, 拧e posebej najrevnej拧i in najbolj na rob odrinjeni. Resni膷no skupno dobro se spodbuja, ko dru啪ba in vlada z ustvarjalnostjo in strogim spo拧tovanjem pravic vseh 鈥� kot sem 啪e ve膷krat potrdil 鈥� sprejemata, 拧膷itita, spodbujata in vklju膷ujeta najbolj krhke, neza拧膷itene in ranljive. To ne ovira razvoja politike, ki ureja urejene in zakonite migracije. Vendar do tega razvoja ne more priti s privilegijem enih in 啪rtvovanjem drugih. Kar je zgrajeno na podlagi sile in ne na resnici o enakem dostojanstvu vsakega 膷loveka, se za膷ne slabo in se bo slabo kon膷alo.

6. Kristjani dobro vemo, da na拧a lastna identiteta kot osebe in skupnosti dose啪e svojo zrelost samo s potrditvijo neskon膷nega dostojanstva vseh. Kr拧膷anska ljubezen ni koncentri膷no 拧irjenje interesov, ki se postopoma 拧irijo na druge osebe in skupine. Z drugimi besedami: 膷love拧ka oseba ni zgolj individuum, relativno ekspanziven, z nekaj 膷lovekoljubnimi 膷ustvi! 膶love拧ka oseba je subjekt z dostojanstvom, ki lahko v konstitutivnem odnosu z vsemi, zlasti z najrevnej拧imi, postopoma dozori v svoji identiteti in poklicanosti. Pravi ordo amoris, ki ga je treba pospe拧evati, je tisti, ki ga odkrivamo z nenehnim premi拧ljevanjem prilike o »usmiljenem Samarijanu« (prim. Lk 10,25-37), to je s premi拧ljevanjem ljubezni, ki gradi bratstvo, odprto za vse, brez izjeme.

7. Toda skrb za osebno, skupnostno ali nacionalno identiteto poleg teh premislekov zlahka uvede ideolo拧ki kriterij, ki izkrivlja dru啪beno 啪ivljenje in vsiljuje voljo najmo膷nej拧ega kot merilo resnice.

8. Priznavam va拧a dragocena prizadevanja, dragi bratje 拧kofje Zdru啪enih dr啪av, ko tesno sodelujete z migranti in begunci, oznanjate Jezusa Kristusa in spodbujate temeljne 膷lovekove pravice. Bog bo bogato nagradil vse, kar storite za za拧膷ito in obrambo tistih, ki veljajo za manj vredne, manj pomembne ali manj ljudi!

9. Spodbujam vse vernike Katoli拧ke Cerkve in vse mo啪e in 啪ene dobre volje, naj ne podlegajo pripovedim, ki diskriminirajo in povzro膷ajo nepotrebno trpljenje na拧im bratom in sestram migrantom ter beguncem. Z ljubeznijo in jasnostjo smo vsi poklicani, da 啪ivimo v solidarnosti in bratstvu, da gradimo mostove, ki nas vedno bolj zbli啪ujejo, da se izogibamo zidov sramote in da se u膷imo darovati svoja 啪ivljenja, kot je Jezus Kristus dal svoje za zveli膷anje vseh.

10. Prosimo Gospo Gvadalupsko, naj za拧膷iti posameznike in dru啪ine, ki 啪ivijo v strahu ali bole膷ini zaradi preseljevanja in/ali izgona. Naj nam »Devica Morena«, ki je znala spraviti ljudstva, ko so bila sovra啪ena, vsem nakloni, da se ponovno sre膷amo kot bratje in sestre v njenem objemu in tako naredimo korak naprej v izgradnji dru啪be, ki je bolj bratska, vklju膷ujo膷a in spo拧tljiva do dostojanstva vseh.

Bratsko,
贵谤补苍膷颈拧别办.
Iz Vatikana, 10. februarja 2025.