ʲž: Univerza naj bo vključujoča; za spremembe je potrebna čԴDz
Vatican News
Uvodoma papež Frančišek zapiše, da so se številne dejavnosti Univerze začele že pred časom, vendar pa so se sedaj zbrali ob slovesnem začetku. »In v vsakem začetku lahko prepoznamo obljubo: obstaja prihodnji čas, obstajajo strani, ki jih je treba še napisati, obstaja prostor za vsakega izmed nas,« poudari sveti oče in nadaljuje: »Prihodnost ni nekaj, kar bi padlo na nas kot že napisana usoda. Univerza v osrčju mesta je eden izmed najpomembnejših krajev, kjer jo lahko pripravimo skupaj.« Tam namreč poteka »srečanje in izmenjava med generacijami, razvoj raziskav na različnih področjih; soobstoj različnih kulturnih, političnih in verskih občutljivosti; prepletanje med lokalnimi in mednarodnimi stvarnostmi; osebnostna rast prek uspehov in neuspehov, talentov in šibkosti«. Po besedah svetega očeta lahko celotno mesto veliko pridobi z zavedanjem Univerze, da je tudi sama v svoji raznolikosti velika skupnost. To namreč »najbolj manjka v sodobnem sobivanju, ki je ranjeno zaradi vedno večje polarizacije stališč«.
»Samo skupaj lahko varujemo in interpretiramo resničnost, samo skupaj lahko v njej živimo,« je prepričan papež Frančišek, ki hkrati vabi, da to ne bi bil samo slogan, ampak konkretna izkušnja. »Tudi najboljše ideje zblaznijo, če so ločene druga od druge: izgubijo stik z življenjem, postanejo zastave, nas privedejo do spora. Univerza pa se nanaša na tisto univerzalnost, ki vključuje celo nasprotja: vključevati je drža razuma, še prej kot drža dobrote. Razumeti namreč pomeni sprejeti, ne soditi, gostiti. Brez odprtosti človeški um, srce in vsako človeško okolje zamrejo. Vendar pa strahovi pogojujejo tudi najbolj učene ljudi in vzbujajo zavist, tekmovalnost, duh maščevanja, togost. Če želimo nove začetke osvoboditi retorike in hinavščine, je potrebna trdna osebna in institucionalna poštenost: da bi enotnost prevladala nad konflikti, skupno dobro nad osebnimi cilji in zasebnimi interesi; upanje obstaja tam, kjer je prostor za pravičnost in kjer mladi lahko postanejo njeni protagonisti, zlasti s študijem, ki jih ne vodi v abstraktnost, ampak jih potopi v resničnost.«
Sveti oče v nadaljevanju sporočila vztraja, da je pomemben stik z resničnostjo, »zlasti z njenimi deli, ki so odstranjeni ali zavrženi«. To so pogosto ljudje, »ki ne bodo nikoli vstopili v univerzo, celotne soseske in družbeni elementi, ki so postali nevidni. Prepogosto ne cenimo njihovega obstoja in stališča. Vendar pa velika vprašanja sedanjosti in prihodnosti bolje razumemo z obrobij kot iz središč študija in moči. Širjenje znanja in metodologij, možnost novih transdisciplinarnih sintez, sposobnost privabljanja možganov in virov so v veliki meri odvisni od poguma, da se damo v službo mestu, da izstopimo vsak iz svojih osebnih in institucionalnih con udobja. Tako od žalostnih gorečnosti preidemo k radostnim: razum se ponovno razplamti, študij in življenje se medsebojno odpreta, novo si utira pot in obup se umakne. Mučenca Rosario Livatino in don Pino Puglisi sta skupaj s številnimi pričevalci, ki so s svojim upanjem razsvetlili Palermo in Sicilijo, znamenje novih začetkov, h katerim lahko vsak izmed vas prispeva s svojimi talenti,« izpostavi papež ter ob koncu študentom in profesorjem Univerze v Palermu izroči besedo čԴDz, ki je danes sicer v nasprotju s trendom, vendar pa gre za držo, ki je že stoletja značilna za sredozemske kulture. »Fascinacija tehnologije je prežeta s hitrostjo. Tako imenovane umetne inteligence nas zapeljujejo s svojo performativnostjo. Branje pa nasprotno terja čԴDz, ki ni več dovoljena tistim, ki študirajo, in celo tistim, ki poučujejo. Razumevanje zahteva čԴDz, ki pa jo otežuje ogorčenost nad pokazatelji rezultatov. Pri rasti gre za proces, ki je počasen in nikoli linearna pot: neuspehi kot tudi napake so temeljnega pomena pri iskanju resnice. Tudi spremembe potrebujejo čԴDz, pa naj gre za nas same, za mesto ali za ves svet. Ne moremo si dovoliti, da bi se odpovedali ciljem. Na tehtnici je človeška inteligenca, ki je ni mogoče omejiti na algoritme in logične procese. Človeški inteligenci je lastno iskanje dobrega in nad tem nihče nima monopola ali merila. Človek se ji približuje korak za korakom, samo skupaj. In to je obljuba, ki je zapisana v vsakem novem začetku,« sklene svoje sporočilo Univerzi v Palermu papež Frančišek ter študentom in zaposlenim podeljuje svoj blagoslov in jim zaželi, naj akademsko leto obrodi bogate sadove.