Ko starši izgubijo otroka. ʲž: Ni pravih besed tolažbe, a Jezus joče z vami.
Vatican News
Za starša, ki izgubita otroka, nimamo besede
»Da bi poimenovali mamo ali očeta, ki izgubita otroka, nimamo besede. Žena, ki izgubi moža, je vdova. Mož, ki izgubi ženo, je vdovec. Otrok, ki izgubi starše, je sirota. A za starše, ki izgubijo otroka, ni besede,« zapiše sveti oče v rubriki mesečne revije, v kateri osebno odgovarja na vprašanja bralcev.
Cinzia papežu zaupa, da se je z izgubo sina Fabrizia na vso družino spustila strašna bolečina, z možem Antoniem pa sta se potopila v temačnost, doživljala sovraštvo, jezo, bolečino in izgubo vere. A počasi se je vrnila nazaj k veri in s pomočjo Matere Marije začela moliti, da bi našla smisel temu neizmernemu trpljenju. Z možem sta tudi ustanovila fundacijo, ki se posveča širjenju kulture življenja in vrednot.
Želim si, da bi vaju lahko potolažil, kot je Jezus tolažil
ʲževe besede so tolažilne in nevsiljive. Kot zapiše, molitev Cinzie izvira iz bolečine ob izgubi sina, ki je »strašna in nenaravna«, ter pripomni, da ne obstajajo prave besede, četudi želijo dobrohotno potolažiti.
»Tudi te moje besede – nadaljuje papež – bodo morda na koncu še povečale rano. A vedita, da sem jaz z vama, in želim si, da bi vaju lahko potolažil, kot je Jezus tolažil žalostne in jih spodbujal k upanju.«
Marija, Mati, ki nam v tišini ostaja blizu
Ob bolečih vprašanjih Cinzie – zakaj Gospod ni rešil Fabrizia, kje je sedaj njun sin in ali je v raju – sveti oče povabi, naj nenehno prosi za priprošnjo Marijo, ki ji je že pomagala in bo vedno ostala blizu njej in njenemu možu.
»Pred skrivnostjo nedolžnega trpljenja ne moremo dobiti vseh odgovorov. Marija je tudi danes del našega trpljenja in ga z nami deli, saj je Mati ponižnosti, Mati nas vseh. Je Mati, ki nam je blizu, ki ob ostaja ob nas v tišini in spremlja vsako strto srce.«
Sveti oče povabi k molitvi italijanskega škofa don Tonina Bella k Devici pričakovanja: »Sveta Marija, žena pričakovanja, potolaži žalost mater, katerih otroci so nekega dne odšli od doma, a se nikoli več niso vrnili nazaj. Pričakovati je vedno znamenje upanja. Pomagaj nam, da bomo služabniki pričakovanja. Devica adventa, naj nas Gospod, ki prihaja, preseneti, da bomo, tudi zaradi tvoje materinske pomoči, s svetilko v roki.«
Jezus bo v naše srce položil vse odgovore
ʲž spomni na besede svetega Janeza Pavla II.: »Ne obstaja zlo, iz katerega Bog ne bi znal narediti še večje dobro.«
»In to nam mora dati upanje, draga Cinzia in Antonio. V molitvi, v milosti, ki nam jo Bog vsak dan neizmerno podarja, v napredovanju na poti vere, v našem zakramentalnem življenju iskreno odprimo svoja srca. Jezus, ki joče z nami, bo v naše srce položil vse odgovore, ki jih iščemo. Srečanje z Njim je Ljubezen, ki odrešuje, je Ljubezen, ki je večja od vsega zla.«