Jubilej. Komunikacija in ?irjenje upanja v dru?bi in svetu.
Vatican News
Pape?i so skozi zgodovino pogosto poudarjali vrednost komunikacije in vedno znova opozarjali, da sta znanje in informiranost temeljni ?lovekovi pravici. ?irjenje besed, novic, podob, misli, kulture je najprej in predvsem odgovornost, povezana z iskanjem in spodbujanjem resnice. Pape? Janez XXIII. v okro?nici Pacem in terris iz leta 1963 izpostavi, da ima vsak ?lovek pravico do objektivne informacije.
V primerjavi s preteklostjo so se danes mo?nosti sporo?anja in informiranja zelo pove?ale. Odprto pa ostaja vpra?anje, ali se je pove?ala tudi zmo?nost resni?nega medsebojnega razumevanja, pristnega poslu?anja, spo?tljivega dialoga. S pojavom digitalnih tehnologij je pri?lo do korenitega preoblikovanja oblik in jezikov sporo?anja, komuniciranja, informiranja. Pape? Fran?i?ek pogosto opozarja na nevarnosti, da bi ?lovekovo modrost zadu?ila hitrost informacij in njihova razpr?enost. Poudarja, da je v na?em ?asu, zaznamovanem z dezinformacijo in polarizacijo, pomembno postaviti v sredi??e komunikacije »osebno in skupno odgovornost« do so?loveka.
Mediji in njihov vpliv na dru?bo in ?love?tvo
Drugi vatikanski koncil v odloku o sredstvih dru?benega obve??anja Inter mirifica iz leta 1963 izpostavlja, da med »?udovitimi iznajdbami tehnike« Cerkev s posebno skrbjo »sprejema in spremlja tiste, ki se obra?ajo v prvi vrsti na ?lovekovega duha in so odprle nove mo?nosti preprostega komuniciranja vseh vrst novic, idej in smernic«. »Posebna moralna odgovornost pri uporabi sredstev dru?benega obve??anja ve?e novinarje, pisatelje, igralce, re?iserje, urednike, scenariste, producente, distributerje, prodajalce, kritike in vse, ki kakor koli sodelujejo pri pripravi in posredovanju medijev.« Dokument poudarja »pomembne dol?nosti« delavcev na podro?ju komunikacije, tudi v zvezi z razvojem dana?nje dru?be«, saj lahko s svojimi informacijami »?love?tvo usmerjajo k dobremu ali pa k slabemu«.
Da bi spoznali so?loveka in njegovo hrepenenje po miru
Pape? Janez Pavel I. je v svojem prvem javnem govoru leta 1978 komunikacijska sredstva neposredno povezal s pospe?evanjem miru in bratstva. Izpostavil je nevarnosti mno?i?nih medijev za ?love?ko osebnost in njegovo zmo?nost osebnega razmisleka in objektivnega presojanja. V ospredje pa je postavil tudi nove prilo?nosti, ki jih ponujajo ?loveku, da bi »bolje spoznal in se pribli?al so?loveku, da bi bolje zaznal njegovo hrepenenje po pravi?nosti, miru in bratstvu, da bi z njim vzpostavil globlje vezi sodelovanja, razumevanja in solidarnosti za bolj pravi?en in ?love?ki svet. Z eno besedo, poznamo idealen cilj, h kateremu vsak od vas kljub te?avam in razo?aranjem usmerja svoja prizadevanja, to je, da bi s pomo?jo komunikacije dosegli resni?nej?e in bolj izpolnjujo?e ob?estvo.«
Pomembna vloga katoli?kih novinarjev
Pape?i so se torej od vsega za?etka zavedali pomembne vloge medijev v ?ivljenju posameznika, dru?be in ?love?tva na splo?no. Namen dru?bene komunikacije je »obogatiti posameznikovo spoznavno dedi??ino ter skupnosti ponuditi u?inkovito orodje za dr?avljansko, duhovno in moralno rast«. Zato je pape? Janez Pavel II. leta 1986 novinarjem – imenoval jih je »delavci, slu?abniki in umetniki besede« – dejal, da »spo?tovanje resnice zahteva resno delo, natan?no in vestno raziskovanje, preverjanje in ocenjevanje«.
»Katoli?ki mediji ali mediji, ki jih navdihuje katoli?ka vera, so poklicani, da prevzamejo pomembne vplivne vloge ter zagotavljajo novice in sodbe, ki jih razsvetljuje resni?na cerkvena vera.« Katoli?kim novinarjem je dejal, da so »kvalificirani protagonisti dialoga na najrazli?nej?ih podro?jih« in so med tistimi, ki »oblikujejo javno mnenje«. Izpostavil je vlogo mno?i?nih medijev pri kr??anskem oblikovanju javnega mnenja in spodbudil: »Pred vami so neizmerno pomembni cilji. Bodite ponosni nanje.«
Novi jeziki digitalne komunikacije
?as, ko je pape?eval Benedikt XVI., je ?e bil globoko zaznamovan z internetom, novimi digitalnimi svetovi in umetno inteligenco. »Digitalna kultura postavlja nove izzive na?i zmo?nosti govorjenja in poslu?anja simbolnega jezika, ki govori o transcendenci,« je dejal leta 2011 takratnemu Pape?kemu svetu za sredstva dru?benega obve??anja. »Svet komunikacije se namre? dotika vsega kulturnega, dru?benega in duhovnega univerzuma ?love?ke osebe. ?e novi jeziki vplivajo na na?in mi?ljenja in ?ivljenja, je to na neki na?in povezano tudi s svetom vere, njenega razumevanja in izra?anja.«
Nove tehnologije ne spreminjajo le na?ina komuniciranja, ampak povzro?ajo tudi »obse?no kulturno preobrazbo«. Razvija se nov na?in u?enja in mi?ljenja, z novimi prilo?nostmi za vzpostavljanje odnosov in oblikovanje ob?estva. Jezik ni samo medsebojna izmenjava pojmov, ampak je »?iv kontekst, v katerem ?love?ke misli, zaskrbljenosti in na?rti prihajajo v zavest in se oblikujejo v geste, simbole in besede«. »?lovek torej ne le da ''uporablja'' jezik, ampak v dolo?enem smislu ''?ivi'' jezik,« je povedal Benedikt XVI. in dodal, da nove tehnologije spreminjajo kulturno okolje, kar zahteva usmerjanje pozornosti na posebne jezike, ki se ob tem razvijajo. »Novi jeziki, ki se razvijajo v digitalni komunikaciji, med drugim povzro?ajo bolj intuitivno in ?ustveno kot analiti?no zmo?nost, usmerjajo proti druga?ni logi?ni organizaciji mi?ljenja in odnosa do realnosti, pogosto dajejo prednost podobi in nadbesednim povezavam.« Ko si osebe izmenjujejo informacije, med seboj ?e delijo same sebe in svoj pogled na svet. »Postanejo pri?evalci tistega, kar daje smisel njihovemu ?ivljenju.«
Komunikacija, ki spodbuja vklju?evanje, dialog in mir
Vloga vseh, ki delajo na podro?ju komunikacije, zlasti v katoli?ki Cerkvi, ostaja pomembna in klju?na za dana?nji svet. Pape? Fran?i?ek vabi, naj so »komunikatorji upanja«. »S svojim delom in ustvarjalnostjo, s pametno uporabo sredstev, ki jih omogo?a tehnologija, predvsem pa s svojim srcem ste poklicani k veliki in vznemirljivi nalogi: graditi mostove, ko toliko ljudi postavlja zidove; spodbujati ob?estvo, ko toliko ljudi pod?iga razdor; dovoliti si biti vklju?eni v drame na?ega ?asa, ko toliko ljudi raje ostane ravnodu?nih,« je dejal oktobra 2024 zaposlenim na Dikasteriju za komunikacijo.
»Sanjam o komunikaciji, ki bo znala pripovedovati in dati vrednost zgodbam in pri?evanjem, ki se dogajajo na vseh koncih sveta, jih dajati v obtok in ponujati vsem. Sanjam o komunikaciji, ki poteka od srca do srca, ko se nas dotakne to, kar je ?love?ko, ko se nas dotaknejo drame, ki jih ?ivijo ?tevilni na?i bratje in sestre. Sanjam o komunikaciji, ki bo znala prese?i slogane in v sredi??u pozornosti ohraniti revne, zadnje, migrante, ?rtve vojn. Komunikacija, ki spodbuja vklju?evanje, dialog in iskanje miru. Sanjam o komunikaciji, ki ljudi vzgaja, da se odpovedo del?ku sebe in naredijo prostor za drugega; o komunikaciji, ki je strastna, radovedna in kompetentna, ki se zna potopiti v resni?nost, da bi jo lahko pripovedovala.«
