杏MAP导航

Vatican News

Pape? Fran?i?ek – sporo?ilo je na vrhu G20 v Riu de Janeiru v Braziliji prebral kard. Pietro Parolin – za?ne z besedami iz okro?nice Vsi smo bratje: »Svetovna politika izmed svojih temeljnih in obveznih nalog ne sme ?rtati u?inkovite odprave lakote. Kajti, ko finan?ne ?pekulacije dolo?ajo ceno hrane, kot da bi bila navadno blago, zaradi lakote trpi in umira na milijone ljudi. Po drugi strani pa se uni?uje na tone ?ivil. To je velika sramota. Lakota je zlo?in, prehrana je neodtujljiva pravica. Medtem ko se poglabljamo v na?elna ali ideolo?ka razpravljanja, pogosto dopu??amo, da bratje in sestre ?e vedno umirajo zaradi lakote in ?eje« (okro?nica , 189).

Skupna prizadevanja in reorganizacija prehranskih sistemov

Izpostavi, da »je mednarodni sistem trenutno pod velikim pritiskom«, kar se ka?e kot zaostrovanje vojn in konfliktov, teroristi?ne dejavnosti, asertivne zunanje politike in agresivna dejanja in krivice.  Zato je izredno pomembno, da skupina G20 najde nove na?ine za dosego stabilnega in trajnega miru na vseh ozemljih, povezanih s konflikti, ter povrne dostojanstvo prizadetim.

Oboro?eni spopadi, ki so razlog za veliko smrtnih ?rtev, mno?i?no razseljevanje in degradacijo okolja, prav tako prispevajo k pove?anju lakote in rev??ine. »Vojne ?e kar naprej mo?no obremenjujejo dr?avna gospodarstva, zlasti zaradi prevelikih koli?in denarja, ki se ga porabi za oro?je in oboro?itev.«

Poleg tega ostaja paradoks glede dostopa do hrane: na eni strani ve? kot 3 milijarde ljudi nima dostopa do hranljive prehrane, na drugi strani pa imamo skoraj 2 milijardi ljudi, ki imajo te?ave zaradi prekomerne telesne te?e ali debelosti. Potrebna so skupna prizadevanja  za dosego sprememb na vseh ravneh in za reorganizacijo prehranskih sistemov kot celote (prim. sporo?ilo pape?a Fran?i?ka za svetovni dan hrane 2021).

Lakota je posledica dru?benih in gospodarskih krivic

Po pape?evih besedah je zelo zaskrbljujo?e, da dru?ba ?e vedno ni na?la na?ina za re?itev problema lakote. Tiho sprejemanje ozna?i za »?kandalozno krivico in hud prestopek«, saj kdor z oderu?tvom in pohlepom povzro?a lakoto in smrt, posredno zagre?i umor. Poudari, da »za re?evanje ljudi iz rev??ine in lakote ne bi smeli var?evati z nobenim naporom«.

»Pomembno je, da se zavedamo, da lakota ni le vpra?anje pomanjkanja hrane, temve? je posledica ?ir?ih dru?benih in gospodarskih nepravi?nosti. Zlasti rev??ina je pomemben dejavnik, ki prispeva k lakoti in ohranja krog gospodarskih in socialnih neenakosti, ki so raz?irjene v na?i globalni dru?bi. Lakota in rev??ina sta nelo?ljivo povezani,« poudarja in dodaja: »O?itno je torej, da je treba takoj in odlo?no ukrepati, da bi izkoreninili lakoto in rev??ino.«

Potreben je celosten, obse?en in ve?stranski pristop

Pri sprejemanju odlo?itev pa mora sodelovati celotna mednarodna skupnost. Izvajanje u?inkovitih ukrepov zahteva konkretno zavezanost vlad, mednarodnih organizacij in dru?be kot celote. V sredi??u vseh politi?nih in dru?benih programov morajo biti »?love?ko dostojanstvo vsakega posameznika, dostop do osnovnih dobrin in pravi?na razdelitev virov«.

Hrane je na na?em planetu je dovolj, problem je njena neenakomerna porazdelitev ter velika koli?ina vsakodnevno zavr?ene hrane. Pape? poudarja, da je »treba uvesti prehranske sisteme, ki so okoljsko trajnostni in koristni za lokalne skupnosti«.

Po njegovih besedah je klju?nega pomena »celosten, obse?en in ve?stranski pristop«, kajti kratkoro?ne re?itve ne zado??ajo. »Za u?inkovit boj proti podhranjenosti sta potrebni dolgoro?na vizija in strategija. Trajna in dosledna zavezanost je bistvena za doseganje tega cilja in ne sme biti odvisna od trenutnih okoli??in.«

Sredstva preusmeriti v svetovni sklad in ne za oro?je

Sveti o?e zato upa, da bo »globalno zavezni?tvo za boj proti lakoti in rev??ini« pomembno vplivalo na prizadevanje na tem podro?ju. Predlaga, da bi se to zavezni?tvo lahko za?elo z »izvajanjem dolgoletnega predloga Svetega sede?a, ki poziva k preusmeritvi sredstev, trenutno namenjenih za oro?je in druge voja?ke izdatke, v svetovni sklad, namenjen odpravljanju lakote in spodbujanju razvoja v najbolj revnih dr?avah. Ta pristop bi pomagal prepre?iti, da bi se dr?avljani v teh dr?avah zatekali k nasilnim ali navideznim re?itvam ali da bi zapustili svoje dr?ave v iskanju dostojnej?ega ?ivljenja« (prim. okro?nica , 262).

Upo?tevati potrebe ljudi in skupnosti

Poudarja, da neuspeh pri izpolnjevanju skupnih odgovornosti dru?be do revnih »ne sme povzro?iti preoblikovanja ali spremembe prvotnih ciljev v programe, ki namesto da bi obravnavali resni?ne potrebe ljudi, jih ignorirajo«. Pri tem pa se v imenu ozkega in kratkovidnega pojmovanja napredka »ne sme zanemariti ali uni?iti kulturnega in tradicionalnega bogastva ljudstev«, saj bi to pomenilo »ideolo?ko kolonizacijo«.  »V tem smislu bi bilo treba posege in projekte na?rtovati in izvajati glede na potrebe ljudi in njihovih skupnosti, ne pa jih vsiljevati od zgoraj ali s strani subjektov, ki si prizadevajo le za lastne interese ali dobi?ek.«

Pape? zagotavlja, da »si bo Sveti sede? ?e naprej prizadeval za podporo ?love?kega dostojanstva in dajal svoj poseben prispevek k skupnemu dobremu, pri tem pa nudil izku?nje in sodelovanje katoli?kih ustanov po vsem svetu, tako da v na?em svetu noben ?lovek kot oseba, ki jo ljubi Bog, ne bo prikraj?an za svoj vsakdanji kruh«.