Sveti o?e: Vzgoja mladih za slu?enje drugim premaga brezbri?nost
Vatican News
Sveti o?e je na za?etku govora navzo?im dejal, da njihovo romanje v Rim pri?a o »?elji, da bi svoje ?ivljenje kot verniki zdru?ili z ?ivljenjem mo?kih in ?ensk na odgovornih polo?ajih.
»Va?a regija, bogata s stoletno zgodovino, je bila prizori??e dogodkov, ki so jo oblikovali, in na vas je, da jih ?im bolje ovrednotite in zapu??ino prenesete na prihodnje rodove, kot so to storili Frédéric Mistral, pesnik iz Provanse, Alphonse Daudet ali Marcel Pagnol, ki so v svojih delih znali uporabiti okuse Provanse. Poleg tega je za va?o regijo zna?ilna sredozemska razse?nost in le?i na kri?i??u, kjer se stikajo razli?ni vplivi in tradicije, kar pa povzro?a tudi spore, ki jih morate redno re?evati. To je njena poklicanost, ki sem jo izpostavil med svojim obiskom v Marseillu: biti kraj, kjer se sre?ujejo razli?ne dr?ave in stvarnosti na podlagi ?love?nosti, ki nam je vsem skupna, in ne na podlagi ideologij, ki razdeljujejo ljudi, ki razdeljujejo dr?avo (prim. Govor v Svetilni?ki pala?i, 23. september 2023)«.
Francoske politike je pape? zatem povabil, naj premislijo o nujnosti, da bi mladim ponudili vzgojo, ki jih bo usmerila k potrebam drugih in bo v njih vzbudila ?ut za zavzetost. »Mlad ?lovek, ki odra??a, potrebuje ideal, saj je v osnovi velikodu?en in odprt za bivanjska vpra?anja. Tisti, ki mislijo, da si mladi ne prizadevajo za ni? drugega kot to, da so na kav?u ali na dru?benih omre?jih, se motijo! Vklju?evanje mladih v resni?ni svet, obisk ostarelih ali invalidov, obisk revnih ali migrantov jim odpira veselje do sprejemanja in darovanja ter nudi nekaj tola?be ljudem, ki so postali nevidni zaradi zidu brezbri?nosti. Zanimivo je, kako ravnodu?nost ubija ?love?ko ob?utljivost! Obstaja ?e ve? omembe vrednih pobud, ki jih je treba samo spremljati, spodbujati in mno?iti!«
V nadaljevanju je sveti o?e navzo?im za?elel, da bi tudi z njihovim prispevkom razprava o bistvenem vpra?anju glede konca ?ivljenja potekala v resnici. »Gre za spremljanje ?ivljenja ob njegovem naravnem koncu s ?ir?im razvojem paliativne oskrbe. Kot veste, morajo ljudi ob koncu ?ivljenja spremljati negovalci, ki so zvesti svoji poklicanosti, ki je zagotavljanje oskrbe in pomo?i, kljub temu, da ne morejo vedno ozdraviti. Besede ne pomagajo vedno, vendar pa to, da bolnika primemo za roko, dobro dene ne samo bolniku, temve? tudi nam.«
Ob koncu sre?anja je pape? ponovno izrazil svoje veselje nad tem, da se tisti, ki imajo odgovornosti na gospodarskem in dru?benem podro?ju, zanimajo za sporo?ilo Cerkve in si vzamejo ?as, da bi ga bolje spoznali na sre?anjih med njihovim romanjem. »?eprav sta si politika in vera razli?ni, imata skupne in podobne interese, vsi pa se v razli?nih vlogah zavedamo naloge, ki jo moramo opraviti za skupno dobro. Cerkev ?eli prebuditi duhovne mo?i, ki lahko oplodijo celotno dru?beno ?ivljenje (prim. Okro?nica , 276), in vi lahko ra?unate na njeno pomo?«.