Pape? Fran?i?ek: Resni?na vera in molitev odpreta razum in srce, ne zapreta
Pape? Fran?i?ek
Med sabo so godrnjali: »Ali ni to Jezus, Jo?efov sin? Njegovega o?eta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ?Iz nebes sem pri?el??« (Jn 6,42). Bodimo pozorni na to, kar pravijo. Prepri?ani so, da Jezus ni mogel priti iz nebes, ker je sin mizarja in ker je njegova mati in so njegovi sorodniki obi?ajni ljudje, poznane osebe, normalne kot mnoge druge. Kako se lahko Bog razodene na tako obi?ajen na?in? Zaprti so v svoji veri zaradi predsodkov glede njegovega tako preprostega izvora in svoje domi?ljavosti, in zato se od Njega nimajo kaj nau?iti. Koliko slabega nam storijo predsodki in domi?ljavost! Prepre?ujejo iskren pogovor, pribli?anje med brati. Pazite se predsodkov in domi?ljavosti. Imajo svoje toge sheme, in ni prostora v njihovih srcih za to, kar ni znotraj tega, za tisto, kar ne morejo katalogizirati in arhivirati na zapra?ene police svojih gotovosti. To je res, na?e gotovosti so ve?krat zaprte in pra?ne kot stare knjige.
Mislijo tako, pa vendar so osebe, ki spolnjujejo postavo, dajejo vbogajme, spo?tujejo post in ?as molitve. Kristus je ?e storil razli?ne ?ude?e (prim. Jn 2,1-11; 4,43-54; 5,1-9; 6,1-25). Kako to, da vse to jim ne pomaga prepoznati v Njem Mesija? Zakaj jim ne pomaga? Zato, ker svojih verskih opravil ne opravljajo toliko za to, da bi se postavili v dr?o poslu?anja Gospoda, ampak da bi v tem na?li potrditev tega, kar oni mislijo. Zaprti so za Gospodovo besedo in i??ejo potrditev za lastne misli. To dokazuje dejstvo, da niso poskrbeli za to, da bi Jezusa vpra?ali za razlago. Omejili so se na godrnjanje med sabo proti Njemu (prim. Jn 6,41), kot da bi se med sabo hoteli pomiriti glede tega, v kar so prepri?ani in se s tem zaprli v neosvojljivo trdnjavo. Zaradi tega jim ne uspe verovati. Koliko slabega stori zaprtost srca!
Bodimo pozorni na vse to, kajti kdaj pa kdaj se to isto lahko zgodi tudi nam. V na?em ?ivljenju in v na?i molitvi se nam lahko zgodi, da namesto, da bi prisluhnili temu, kar nam ima Gospod za re?i, i??emo od Njega in od drugih samo potrditev glede tega, kar mislimo, potrditev v kar smo prepri?ani, glede na?ih sodb, ki so predsodki. Toda ta na?in obra?anja na Boga nam ne pomaga resni?no sre?ati ga, in tudi ne, da se odpremo daru njegove lu?i in njegove milosti, da bi rastli v dobrem, da bi spolnjevali njegovo voljo in bi prerasli zaprtosti in te?ave. Bratje in sestre, resni?na vera in molitev odpreta razum in srce, ne zapreta. Ko naleti? na osebo, ki je tako razumsko kot v molitvi zaprta, ta vera in ta molitev nista resni?ni.
Vpra?ajmo se torej: v svojem ?ivljenju vere sem sposoben napraviti v sebi ti?ino in se postaviti v dr?o poslu?anja Boga? Sem pripravljen sprejeti njegov glas onkraj svojih shem in tudi premagati z njegovo pomo?jo svoje strahove?
Marija naj nam pomaga, da bomo z vero prisluhnili Gospodovemu glasu in s pogumom izpolnjevali njegovo voljo.
