Pape? sre?al umetnike: Umetnost naj ustvari mesto, kjer noben ?lovek ne bo tujec
Andreja ?ervek – Vatikan
Svet potrebuje umetnike
Pape? je dejal, da si je zelo ?elel priti na bene?ki bienale ter tako »vrniti obisk, kot je to lepa navada med prijatelji«. Spomnil je, da je junija lani sprejel skupino umetnikov v Sikstinski kapeli. »Sedaj pa jaz prihajam “na va? dom”, da bi vas osebno sre?al, se vam ?e bolj pribli?al in se vam na ta na?in zahvalil za vse, kar ste in kar po?nete,« je dejal zbranim in poudaril, da »svet potrebuje umetnike«. »To dokazuje mno?ica ljudi vseh starosti, ki pogosto obiskujejo umetni?ka prizori??a in dogodke,« pri ?emer je spomnil na prvi paviljon Svetega sede?a, ki je bil postavljen pred ?estimi leti na otoku Svetega Jurija v okviru bene?kega arhitekturnega bienala.
Umetnost kot mesto zato?i??e, kjer ni nih?e tujec
Po pape?evih besedah »ima umetnost v vseh pogledih status “mesta zato?i??a”«, ki »se ne pokorava re?imu nasilja in diskriminacije«, da bi tako »ustvarila oblike ?love?ke pripadnosti, ki znajo prepoznati, vklju?iti, za??ititi in sprejeti vse. Vse, za?en?i z zadnjimi.«
»Mesta zato?i??a« so svetopisemska ustanova, omenjena ?e v Stari zavezi (prim. 5 Mz 4,41). Namenjena so bila prepre?evanju prelivanja nedol?ne krvi in umirjanju slepe ?elje po ma??evanju, zagotavljanju varstva ?lovekovih pravic in iskanju oblik sprave. »Pomembno bi bilo, da bi se razli?ne umetni?ke prakse povsod uveljavile kot nekak?na mre?a mest zato?i??, ki bi sodelovala v prizadevanju za osvoboditev sveta od
nesmiselnih in praznih antinomij, ki ho?ejo prevladati v rasizmu, ksenofobiji, neenakosti, ekolo?kem neravnovesju in aporafobiji: gre za grozljiv neologizem, ki pomeni “strah pred revnimi”. V ozadju teh antinomij je vedno zavra?anje drugega. To je egoizem, zaradi katerega delujemo kot osamljeni otoki in ne kot sodelujo?i arhipelagi. Prosim vas, prijatelji umetniki, da si zamislite mesta, ki jih na zemljevidu ?e ni: mesta, kjer noben ?lovek ne velja za tujca. Zato, ko re?emo “tujci povsod”, predlagamo “bratje povsod”.«
Umetnost vzgaja za kontemplativen pogled
Naslov paviljona Svetega sede?a, ki je postavljen v bene?kem ?enskem zaporu, je »Z mojimi o?mi«. Pape? je zatrdil, da imamo vsi potrebo po tem, da se nas pogleda in da si upamo gledati sami sebe. »Jezus nam je v tem je ve?ni u?itelj: vsakega gleda z intenzivnostjo ljubezni, ki ne obsoja, ampak zna biti blizu in spodbujati. In rekel bi, da nas umetnost vzgaja za tak?en pogled, ne posesiven, ne objektivizirajo?, a tudi ne brezbri?en in povr?en; vzgaja nas za kontemplativen pogled. Umetniki so v svetu, vendar so poklicani, da ga prese?ejo. Danes je na primer bolj kot kdaj koli prej nujno, da znajo jasno lo?iti umetnost od trga. Seveda trg spodbuja in uzakonja, vendar vedno obstaja nevarnost, da “pije kri” ustvarjalnosti, krade nedol?nost in nazadnje hladno pou?uje, kaj je treba storiti.«
?enske kot protagonistke ?love?tva
To, da je sre?anje z umetniki potekalo v ?enskem zaporu, je za pape?a bila izto?nica, da je ?e poudaril, kako »nih?e nima monopola nad ?love?ko bole?ino«. »Toda v ?enski se v edinstveni obliki zdru?ujeta veselje in trpljenje, ki jima moramo prisluhniti, saj nas lahko nau?ita kaj pomembnega,« pri ?emer je omenil umetnice, kot so Frida Khalo, Corita Kent ali Louise Bourgeois in ?tevilne druge. »Z vsem srcem upam, da nam bo sodobna umetnost odprla o?i in nam pomagala ustrezno ovrednotiti prispevek ?ensk kot soprotagonistk v ?love?ki pustolov??ini.«
»Dragi umetnice in umetniki, spominjam se vpra?anja, ki ga je Jezus namenil mno?ici glede Janeza Krstnika: »Kaj ste ?li gledat v pu??avo? Trst, ki ga veter maje? Kaj vendar ste ?li gledat? (Mt 11,7-8). To vpra?anje ohranimo v svojih srcih. Usmerja nas v prihodnost.«
