Benetke. Sveti o?e zapornicam: Obnovite upanje v prihodnost, glejte obzorje.
Andreja ?ervek – Vatikan
»?elel sem vas sre?ati na za?etku svojega obiska v Benetkah in vam povedati, da imate posebno mesto v mojem srcu. Zato bi rad, da tega trenutka ne bi do?ivljali toliko kot “uradni obisk”, ampak kot sre?anje, na katerem si po Bo?ji milosti podarimo ?as, molitev, bli?ino in bratsko naklonjenost. Danes bomo vsi od?li s tega dvori??a bogatej?i – morda bom najbogatej?i jaz – in dobro, ki si ga bomo izmenjali, bo dragoceno,« je pape? Fran?i?ek dejal na za?etku svojega govora. Nadaljeval je, da je pravzaprav Gospod tisti, ki jih je zbral skupaj – pri?li so po razli?nih poteh, nekaterih zelo bole?ih, tudi zaradi napak, zaradi katerih ima vsaka oseba razli?ne rane in brazgotine. »Bog pa nas ?eli skupaj, ker ve, da ima vsak od nas tukaj, danes, nekaj edinstvenega, kar lahko podari in sprejme, in da to vsi potrebujemo. Vsak od nas ima svojo edinstvenost, ima dar, da bi ponudil in podelil z drugimi.«
Zapor je »zelo te?ka realnost« in »te?ave, kot so prenatrpanost, pomanjkanje prostorov in sredstev ter nasilje, v njih povzro?ajo veliko trpljenja«. Vendar pa pape?evih besedah »lahko postane tudi kraj preporoda, moralnega in materialnega preporoda, v katerem dostojanstvo ?ensk in mo?kih ni izolirano, temve? se spodbuja z medsebojnim spo?tovanjem ter skrbjo za sposobnosti in zmo?nosti, ki morda spijo ali so vklenjene zaradi ?ivljenjskih dogodkov, vendar pa se lahko ponovno pojavijo v dobro vseh in si zaslu?ijo pozornost in zaupanje. Nih?e naj ne odvzame dostojanstva ?loveku, nih?e!«
Kot je izpostavil v nadaljevanju, lahko bivanje v zaporu paradoksalno pomeni »za?etek ne?esa novega«, ?e v sebi in drugih »ponovno odkrijemo nesluteno lepoto«. To lepo predstavlja tudi razstava, ki jo v okviru bene?kega bienala gosti zapor Giudecca in h kateri aktivno prispevajo tudi same zapornice. Na ta na?in zapor »lahko postane kot gradbi??e za obnovo, na katerem lahko pogumno pogledamo in ocenimo svoje ?ivljenje, odstranimo to, kar ve? ne slu?i, kar je mote?e, ?kodljivo ali nevarno, pripravimo na?rt in nato za?nemo znova, tako da izkopljemo temelje in se v lu?i svojih izku?enj vrnemo nazaj ter skupaj in odlo?no polagamo opeko na opeko«. »Zato je temeljnega pomena,« je dejal pape?, »da zaporni?ki sistem zapornikom in zapornicam ponudi tudi orodja in prostore za ?love?ko, duhovno, kulturno in strokovno rast ter tako ustvari pogoje za njihovo zdravo ponovno vklju?itev v dru?bo. Prosim, ne “izolirajmo dostojanstva”, temve? mu dajmo nove mo?nosti!«
Pozval je, naj ne pozabimo, da »imamo vsi napake, ki nam jih je treba odpustiti, in rane, ki jih je treba zaceliti«, in da smo lahko vsi »ozdravljene osebe, ki prina?ajo ozdravitev, osebe, ki jim je bilo odpu??eno in ki prina?ajo odpu??anje, ponovno rojeni, ki prina?ajo ponovno rojstvo«.
Sveti o?e je zbrane na sre?anju povabil, naj skupaj z njim obnovijo svoje »zaupanje v prihodnost«: »Ne zapirajmo okna, prosim, vedno glejmo obzorje, vedno glejmo v prihodnost, z upanjem. O upanju rad razmi?ljam kot o sidru, ki je zasidrano v prihodnosti, mi pa v rokah dr?imo vrv in gremo naprej, zasidrani v prihodnosti. Vsak dan za?nimo z besedami: “danes je primeren ?as”, ”danes je pravi dan”, danes (prim. 2 Kor 6,2), “danes za?enjam znova”, vedno, vse ?ivljenje!«
