Sveti o?e: Po zemeljski poti hoditi s pogledom, uprtim v nebo
Andreja ?ervek – Vatikan
Sveti o?e se je na zbrane obrnil »kot brat vernikov v veri v Kristusa in kot brat vseh vas, v imenu skupnega verskega iskanja in pripadnosti istemu ?love?tvu«. »?love?tvo v svojem verskem hrepenenju lahko primerjamo s skupnostjo popotnikov, ki hodijo po zemlji s pogledom, uprtim v nebo,« je dejal. Nebo v Mongoliji, tako jasno in modro, pa objema prostrano in mogo?no zemljo, kar spominja na dve temeljni razse?nosti ?love?kega ?ivljenja: »zemeljsko, ki jo sestavljajo odnosi z drugimi, in nebe?ko, ki jo sestavlja iskanje Drugega, ki nas presega«. »Mongolija nas spominja na to, da moramo vsi mi, romarji in popotniki, pogled usmeriti navzgor, da bi na?li svojo smer na zemeljski poti.«
Izpostavil je, da verske tradicije v svoji izvirnosti in raznolikosti predstavljajo »izreden potencial dobrega, ki slu?i dru?bi«. »?e bi odgovorni dr?avniki izbrali pot sre?anja in dialoga z drugimi, bi odlo?ilno prispevali k prenehanju konfliktov, ki ?e vedno prina?ajo trpljenje ?tevilnim ljudstvom.«
Harmonija in altruizem
Pape? je spomnil na zgodovino mongolskega naroda, ki pri?uje o sobivanju razli?nih verskih tradicij. V starodavni prestolnici Mongolskega cesarstva Kharakhorum so se namre? nahajali kraji ?a??enja, ki so pripadali razli?nim verstvom in verovanjem, kar ka?e na »hvalevredno harmonijo«. In ravno besedo harmonija je ?elel izpostaviti sveti o?e: »Gre za poseben odnos, ki se ustvarja med razli?nimi stvarnostmi, ne da bi se eno postavljalo nad drugo in se jih poenotilo, temve? ob spo?tovanju razlik in v korist skupnega ?ivljenja.« In ravno verniki so po pape?evih besedah prvi poklicani, da si prizadevajo za harmonijo vseh.
»Bratje in sestre, po tem, kako dobro ustvariti harmonijo z drugimi romarji na zemlji in kako dobro znamo ?iriti harmonijo tam, kjer ?ivimo, se meri dru?bena vrednost na?e vernosti. Vsako ?love?ko ?ivljenje, ?e bolj pa vsako verstvo, je namre? treba "meriti" z altruizmom: ne z abstraktnim altruizmom, ampak s konkretnim altruizmom, ki se ka?e v iskanju drugega in velikodu?nem sodelovanju z drugim. Altruizem gradi harmonijo in tam, kjer je harmonija, so razumevanje, blaginja in lepota. Harmonija je morda najprimernej?i sinonim za lepoto. Nasprotno pa zapiranje, enostransko vsiljevanje, fundamentalizem in ideolo?ko vsiljevanje uni?ujejo bratstvo, podpihujejo napetosti in spodkopavajo mir. Lepota ?ivljenja je sad harmonije: je skupna, raste s prijaznostjo, poslu?anjem in poni?nostjo.«
Svetu ponuditi to harmonijo
Kot je nadaljeval pape?, so »verstva poklicana, da svetu ponudijo to harmonijo, ki je tehni?ni napredek sam ne more dati, saj s tem, ko meri na zemeljsko, horizontalno razse?nost ?loveka, tvega, da pozabi na nebo, za katerega smo ustvarjeni«. »Bratje in sestre, danes smo tu skupaj kot poni?ni dedi?i starodavnih ?ol modrosti. Ko se sre?ujemo, se zavezujemo, da bomo delili veliko dobrega, ki smo ga prejeli, da bi obogatili ?love?tvo, ki ga na svoji poti pogosto zmede kratkovidno iskanje dobi?ka in blaginje. Pogosto ni sposobno najti glavne niti: usmerjeno le v zemeljske interese, na koncu uni?i samo zemljo, zamenja napredek z nazadovanjem, kar dokazujejo ?tevilne krivice, konflikti, okoljsko opusto?enje, preganjanje in odmetavanje ?love?kih ?ivljenj.«
Mongolija hrani veliko dedi??ino modrosti
Mongolija, ki se nahaja v osr?ju Azije, lahko da velik prispevek, saj »hrani veliko dedi??ino modrosti, ki so jo pomagale ustvariti tukaj prevladujo?a verstva«. Deset elementov te dedi??ine, ki jih Mongolija lahko ponudi sveti, je pape? tudi na?tel: dober odnos do tradicije kljub sku?njavam potro?ni?tva; spo?tovanje starej?ih in prednikov; skrb za okolje; vrednost ti?ine in notranjega ?ivljenja, kar je duhovno zdravilo za ?tevilne bolezni dana?njega sveta; zdrav ob?utek za var?nost; gostoljubnost; sposobnost upreti se navezanosti na stvari; solidarnost, ki izhaja iz kulture vezi med ljudmi; spo?tovanje preprostosti; ter dolo?en eksistencialni pragmatizem, ki je nagnjen k vztrajnemu iskanju dobrega za posameznika in skupnost.
Ger: ?love?ki prostor in odprtost za bo?ansko
Sveti o?e se je tudi med tokratnim govorom navezal na tradicionalno mongolsko bivali??e ger. Ger je »?love?ki prostor«: v njem se odvija dru?insko ?ivljenje, je prostor prijateljskega dru?enja, sre?evanja in pogovora, kjer se tudi ob velikem ?tevilu ljudi zna narediti prostor za ?e enega. Poleg tega je tudi konkretna to?ka, ki jo je mogo?e zlahka prepoznati na prostranstvih mongolske pokrajine; predstavlja upanje za tiste, ki so izgubili pot: kjer je ger, je tudi ?ivljenje. Vedno ga je mogo?e najti odprtega, pripravljenega sprejeti prijatelja, pa tudi popotnika in celo tujca. To je tudi izku?nja katoli?kih misijonarjev iz drugih dr?av, ki so tu sprejeti kot romarji in gostje ter po prstih stopajo v ta kulturni svet, da bi ponudili poni?no pri?evanje o evangeliju Jezusa Kristusa.
Poleg ?love?kega prostora pa ger prikli?e tudi »bistveno odprtost za bo?ansko«. Duhovno razse?nost tega bivali??a predstavlja njegova odprtost navzgor z eno samo odprtino, skozi katero prihaja svetloba. »Tako notranjost postane velika son?na ura, v kateri se svetloba in senca preganjata ter ozna?ujeta ure dneva in no?i. V tem je ?udovit nauk: ob?utek minevanja ?asa prihaja od zgoraj in ne zgolj iz zemeljskega dogajanja. V dolo?enih obdobjih leta ?arek, ki prodira od zgoraj, osvetljuje doma?i oltar in spominja na primarnost duhovnega ?ivljenja. ?love?ko sobivanje, ki poteka v kro?nem prostoru, se tako nenehno vra?a k svoji vertikalni, transcendentni, duhovni poklicanosti.«
Velika odgovornost verstev do ?love?tva
»Spravljeno in uspevajo?e ?love?tvo, ki ga kot predstavniki razli?nih verstev pomagamo spodbujati, simboli?no predstavlja ta harmoni?na povezanost in odprtost za transcendentno, v katerem prizadevanje za pravi?nost in mir najde navdih in temelj v odnosu z bo?anskim. Tu je, dragi bratje in sestre, na?a odgovornost velika, zlasti v tej zgodovinski uri, saj mora na?e vedenje dejansko potrditi nauke, ki jih izpovedujemo; ne sme jim nasprotovati in postati vzrok za pohuj?anje. Nobene pome?anosti med vero in nasiljem, med svetim in vsiljenim, med versko potjo in sekta?tvom. Naj spomin na preteklo trpljenje – mislim predvsem na budisti?ne skupnosti – daje mo?, da temne rane spremenimo v vire svetlobe, nezanesljivost nasilja v modrost ?ivljenja, zlo, ki uni?uje, v dobro, ki gradi. Tako naj bo tudi z nami, navdu?enimi u?enci na?ih duhovnih u?iteljev in vestnimi slu?abniki njihovih naukov, ki smo pripravljeni ponuditi njihovo lepoto tistim, ki jih spremljamo, kot prijateljski sopotniki na poti. Da, kajti v pluralisti?nih dru?bah, kot je Mongolija, ki verjamejo v demokrati?ne vrednote, ima vsaka verska ustanova, ki jo civilna oblast ustrezno priznava, dol?nost in predvsem pravico, da ponuja to, kar je in v kar verjame, ob spo?tovanju vesti drugih in z namenom ve?jega dobrega za vse.«
Ekumenski, medverski in kulturni dialog
Sveti o?e je poudaril, da ?eli katoli?ka Cerkev hoditi ravno na ta na?in in trdno verjame v ekumenski, medverski in kulturni dialog: »Njena vera temelji na ve?nem dialogu med Bogom in ?love?tvom, utele?enem v osebi Jezusa Kristusa. S poni?nostjo in v duhu slu?enja, ki je vodilo ?ivljenje U?itelja, ki ni pri?el na svet, da bi se mu slu?ilo, ampak da bi slu?il (prim. Mr 10,45), Cerkev ponuja prejeti zaklad vsakemu ?loveku in kulturi ter ostaja v dr?i odprtosti in poslu?anja tega, kar ponujajo druge verske tradicije. Dialog namre? ni nasprotje oznanjevanja: ne izni?i razlik, temve? jih pomaga razumeti, ohranja jih v njihovi izvirnosti in jim omogo?a, da se soo?ijo, da bi se odkrito in vzajemno obogatile. Tako lahko v ?love?tvu, ki so ga blagoslovila nebesa, najdemo klju? za hojo po zemlji. Imamo skupni izvor, ki nam vsem daje enako dostojanstvo, in skupno pot, ki jo lahko prehodimo le skupaj, saj bivamo pod istim nebom, ki nas obdaja in razsvetljuje.«
Upanje je mogo?e
»Bratje in sestre, to, da smo danes tukaj, je znamenje, da je upanje mogo?e,« je zatrdil pape? Fran?i?ek ter dodal, da se v svetu, ki ga razdvajajo spopadi in nesoglasja, to morda zdi utopi?no: »Pa vendar se najve?ji podvigi za?nejo na skrivaj, v skoraj neopaznem obsegu. Veliko drevo se rodi iz majhnega semena, skritega v zemlji. In ?e se vonj cvetja ?iri le v smeri vetra, se vonj tistih, ki ?ivijo v skladu s krepostjo, ?iri v vse smeri.« Sveti o?e je zbrane verske voditelje pozval, naj njihova »skupna prizadevanja za dialog in gradnjo bolj?ega sveta ne bodo zaman«: »Krepimo upanje. Naj molitve, ki jih dvigamo v nebesa, in bratstvo, ki ga ?ivimo na zemlji, hranijo upanje; naj bodo preprosto in verodostojno pri?evanje na?e vernosti, na?e skupne hoje s pogledom, zazrtim v vi?ine, na?ega bivanja v svetu v harmoniji, kot romarji, poklicani, da za vse varujemo ozra?je doma.«
