Sveti o?e v Mongoliji kot romar prijateljstva
Andreja ?ervek – Vatikan
Sveti o?e v Mongolijo prihaja kot »romar prijateljstva«, kar je izpostavil na za?etku govora, namenjenega mongolskemu politi?nemu vrhu, diplomatskemu zboru, predstavnikom civilnih in verskih oblasti ter kulture. Izrazil je veselje, da je pri?el v Mongolijo, v to »o?arljivo in prostrano de?elo«, k ljudstvu, ki »dobro pozna pomen in vrednost hoje«, na kar spominja tradicionalno mongolsko bivali??e ger, »?udovita nomadska hi?a«.
Pape? je najprej spomnil na diplomatske odnose med Mongolijo in Svetim sede?em, ki so bili vzpostavljeni pred tridesetimi leti, zatem pa ?e na daljno preteklost: natanko pred 777 leti, med koncem avgusta in za?etkom septembra 1246, je pape?ev odposlanec fra Giovanni di Pian del Carpine obiskal tretjega mongolskega cesarja Guyuga in velikemu kanu izro?il uradno pismo pape?a Inocenca IV. Kmalu zatem je bilo napisano in v ve? jezikov prevedeno pismo z odgovorom, ki je bilo v tradicionalnih mongolskih pismenkah opremljeno s pe?atom velikega kana. Pismo je shranjeno v Vatikanski knji?nici in – kot je dejal pape? Fran?i?ek – »avtenti?no kopijo tega pisma, izdelano z najnaprednej?imi tehnikami, ki zagotavljajo najbolj?o mo?no kakovost«, tokrat prina?a kot dar. »Naj bo znamenje starodavnega prijateljstva, ki raste in se obnavlja,« je dodal.
S pogledom zaobjamemo ?irno obzorje
V nadaljevanju je sveti o?e spregovoril o temah, kot so neopore?en odnos do narave, povezanost med tradicijo in sodobnostjo, prizadevanje za mir, globoke duhovne poteze mongolske kulture, svoboda mi?ljenja in veroizpovedi. Pri tem pa pogosto izhajal iz pomena in podobe tipi?nega mongolskega okroglega ?otora ger, prestavljivega bivali??a, ki ga uporabljajo mongolska nomadska ljudstva. »Izvedel sem, da otroci va?e pokrajine zgodaj zjutraj z vrat gera gledajo v daljavo, da bi pre?teli ?ivino in o tem poro?ali star?em. Tudi za nas je dobro, da s pogledom zaobjamemo ?irno obzorje, ki nas obdaja, premagamo ozkost ozkih pogledov in se odpremo prostrani miselnosti, k ?emur nas vabijo geri, ki so se zaradi izku?nje nomadstva v stepah raz?irili na ?irno ozemlje in postali prepoznavni element razli?nih sosednjih kultur.« Spomnil je na neizmerne povr?ine mongolskega ozemlja, od pu??ave Gobi do step, od velikih prerij do iglastih gozdov in gorskih verig Altaja in Khangaja z ne?tetimi vodotoki, ter jih imenoval »ogledalo veli?ine in lepote celotnega planeta, ki naj bi postal gostoljuben vrt«.
»Va?a modrost, ki se je usedala v generacije preudarnih rejcev in kmetov, ki so vedno skrbeli, da ne bi poru?ili ob?utljivega ravnovesja ekosistema, lahko veliko nau?i tiste, ki se danes ne ?elijo zapreti v iskanje kratkovidnih interesov, temve? ?elijo potomcem izro?iti zemljo, ki je ?e vedno prijetna in rodovitna. To, kar je za nas kristjane stvarstvo, tj. sad Bo?jega dobrohotnega na?rta, nam vi pomagate prepoznati in spodbujati s tenko?utnostjo in pozornostjo, pri tem pa posledice ?lovekovega opusto?enja premagati s kulturo skrbi in previdnosti, ki se odra?a v politikah odgovorne ekologije. Geri so bivali??a, ki bi jih danes lahko imenovali pametni (smart) in zeleni (green), saj so vsestranski, ve?namenski in nimajo nobenega vpliva na okolje. Poleg tega celostna vizija mongolske ?amanske tradicije in spo?tovanje vsakega ?ivega bitja, ki izhaja iz budisti?ne filozofije, predstavljata pomemben prispevek k nujnemu in neodlo?ljivemu prizadevanju za za??ito planeta Zemlje.«
Odnos med tradicijo in sodobnostjo
Geri, tako na pode?elju kot v mestnih sredi??ih, po pape?evih besedah pri?ajo o »dragoceni povezanosti med tradicijo in sodobnostjo«. Zdru?ujejo namre? ?ivljenje starej?ih ljudi in mladih, ter govorijo o »kontinuiteti mongolskega ljudstva, ki je od starodavnih ?asov do danes znalo varovati svoje korenine in se zlasti v zadnjih desetletjih odprlo za velike svetovne izzive razvoja in demokracije«.
»Dana?nja Mongolija s svojo razvejeno mre?o diplomatskih odnosov, aktivnim ?lanstvom v Zdru?enih narodih ter zavzemanjem za ?lovekove pravice in mir ima pomembno vlogo v sredi??u velike azijske celine in na mednarodnem prizori??u,« je dejal sveti o?e in izpostavil tudi odlo?nost Mongolije, da zaustavi ?irjenje jedrskega oboro?evanja in se svetu predstavi kot dr?ava brez jedrskega oro?ja: »Mongolija ni samo demokrati?na dr?ava, ki izvaja miroljubno zunanjo politiko, ampak ?eli imeti tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju svetovnega miru.« Izpostavil je ?e, da Mongolija v svojem sodnem sistemu nima ve? smrtne kazni.
Napetosti re?evati na podlagi sre?anja in dialoga
Sveti o?e je zatem spomnil na obdobje, v katerem je mongolsko cesarstvo obsegalo najve?je strnjeno ozemlje v zgodovini. Letos tudi mineva 860. let od rojstva D?ingiskana, ustanovitelja in velikega kana Mongolskega cesarstva. »Skozi stoletja je vklju?evanje oddaljenih in zelo razli?nih de?el v ospredje postavilo redko sposobnost va?ih prednikov, da so prepoznali izjemnost ljudstev, ki so sestavljala ogromno ozemlje cesarstva, in jih postavili v korist skupnega razvoja.« To je »zgled, ki ga je treba ceniti in ponuditi tudi dana?njemu ?asu«, kajti na svetu, kjer danes pusto?ijo premnogi konflikti, je treba »ob spo?tovanju mednarodnih zakonov tudi danes ponovno vzpostaviti pogoje, ki so bili neko? del Mongolskega miru (pax mongolica), tj. odsotnost konfliktov«.
Pape? je navedel mongolski pregovor »Oblaki preidejo, nebo ostaja« ter zatrdil: »Naj preidejo temni oblaki vojne, naj jih odnese trdna volja univerzalnega bratstva, v katerem se napetosti re?ujejo na podlagi sre?anja in dialoga, vsem pa so zagotovljene temeljne pravice! Tukaj, v va?i de?eli z bogato zgodovino in nebom, prosimo za ta dar od zgoraj in si skupaj prizadevajmo za izgradnjo prihodnosti miru.«
Dvigniti pogled v nebo
Sveti o?e se je vrnil h geru in dejal, da »ko vstopimo vanj, se pogled usmeri proti najvi?ji osrednji to?ki, kjer je okroglo okno, skozi katero vstopa svetloba in omogo?a, da ob?udujemo nebo«. Izpostavil je, kako pomembno je znati zreti v nebo: »Dvigniti pogled v nebo – ve?no modro nebo, ki ga vi od vedno ?astite – pometi ostati v dr?i poslu?ne odprtosti za versko u?enje. V potezah va?e kulturne identitete je globok duhovni pomen in lepo je, da je Mongolija simbol verske svobode.«
Ob motrenju neskon?nih obzorij, ki so redko poseljena, se je v ljudeh izoblikovala nagnjenost k duhovnosti, zelo spo?tovana je ti?ina in ?lovekova notranjost. Pred naravo in njenimi pojavi pa se pojavi tudi ob?utek ?udenja, ki vodi v poni?nost in skromnost, izbiro bistvenega in sposobnost, da se lo?imo od vsega, kar ni bistveno. Pape? je pri tem mislil na nevarnost dana?njega potro?ni?tva, ki ustvarja mnogo nepravi?nosti in prav tako vodi v individualizem, ki pozablja na druge in na dobra izro?ila.
»Po drugi strani pa so verstva, ?e se opirajo na svojo izvirno duhovno dedi??ino in jih niso pokvarili sekta?ki odkloni, v vseh pogledih zanesljiva podpora pri oblikovanju zdravih in uspe?nih dru?b, v katerih si verniki prizadevajo, da bi civilno sobivanje in politi?no na?rtovanje vedno bolj slu?ila skupnemu dobremu, kar pomeni tudi omejevanje nevarnega raka korupcije. Ta predstavlja resno gro?njo za razvoj katerekoli ?love?ke skupine, saj se hrani z utilitaristi?no in brezvestno miselnostjo, ki siroma?i celotne dr?ave. Je pokazatelj pogleda, ki se oddaljuje od neba in be?i pred ?irnimi obzorji bratstva ter se zapira vase in pred vse drugo postavlja lastne interese.«
Svoboda mi?ljenja in veroizpovedi
Fran?i?ek je nadaljeval, so starodavni mongolski voditelji znali »povezati razli?ne glasove in izku?nje, tudi z verskega vidika«. Spo?tljiva in spravljiva dr?a se je ohranjala tudi do »?tevilnih svetih tradicij«, kar dokazujejo »razli?na bogo?astja – tudi kr??ansko –, ki so bila za??itena v starodavni prestolnici Kharakhorum«. »Zato je bilo skoraj naravno, da ste dosegli svobodo mi?ljenja in veroizpovedi, ki jo potrjuje va?a sedanja ustava; potem ko ste brez prelivanja krvi premagali ateisti?no ideologijo, ki je hotela izkoreniniti verski ?ut, saj ga je imela za zavoro razvoja, se zdaj prepoznavate v tej bistveni vrednosti harmonije in sinergije med verniki razli?nih verstev, ki vsak s svojega stali??a prispevajo k moralnemu in duhovnemu napredku ljudstev,« je dejal sveti o?e.
Mongolska katoli?ka skupnost
»V tem smislu je mongolska katoli?ka skupnost vesela, da ?e naprej daje svoj prispevek. Pred nekaj ve? kot tridesetimi leti je svojo vero za?ela slaviti v geru, na njegovo obliko pa spominja tudi sedanja katedrala, ki se nahaja v tem velikem mestu. To so znamenja ?elje, da bi v duhu odgovornega in bratskega slu?enja delila svoje delo z mongolskim ljudstvom, ki je njeno ljudstvo,« je dejal in izrazil zadovoljstvo, da »katoli?ka skupnost, ?eprav majhna in zadr?ana, z navdu?enjem in zavzetostjo sodeluje pri rasti dr?ave, ?iri kulturo solidarnosti, spo?tovanje vseh in medverski dialog ter si prizadeva za pravi?nost, mir in dru?beno harmonijo«.
Izrazil je upanje, da bodo s pomo?jo zakonodaje, ki je dolgoro?na in pozorna na konkretne potrebe, lokalni katoli?ani s pomo?jo posve?enih oseb, ki nujno prihajajo ve?inoma iz drugih dr?av, »vedno lahko brez te?av ponudili svoj ?love?ki in duhovni prispevek Mongoliji v korist tega ljudstva«. »V tem pogledu so pogajanja, ki potekajo za sklenitev dvostranskega sporazuma med Mongolijo in Svetim sede?em, pomemben kanal za doseganje tistih pogojev, ki so bistveni za izvajanje obi?ajnih dejavnosti, v katere je vklju?ena katoli?ka Cerkev. Med njimi poleg bolj verske razse?nosti bogoslu?ja izstopajo ?tevilne pobude za celostni ?love?ki razvoj, ki se odvijajo tudi na podro?jih izobra?evanja, zdravstva, pomo?i ter raziskovanja in vlaganja v kulturo. Te pobude lepo pri?ajo o poni?nem, bratskem in podpornem duhu Jezusovega evangelija, ki je edina pot, po kateri so katoli?ani poklicani hoditi na skupni poti z vsemi ljudmi na zemlji.«
Upati skupaj
Ob koncu govora je sveti o?e spregovoril ?e o geslu apostolskega potovanja »Upati skupaj«, ki izra?a »potencial, ki je povezan s hojo z drugimi, v medsebojnem spo?tovanju in sinergiji za skupno dobro«. Izpostavil je, da je katoli?ka Cerkev »pri?a plemenite in rodovitne duhovne tradicije, ki je prispevala k razvoju celotnih narodov na ?tevilnih podro?jih ?love?kega ?ivljenja, od znanosti do literature, od umetnosti do politike«. Izrazil je prepri?anje, da tudi »mongolski katoli?ani so in bodo pripravljeni prispevati k izgradnji uspe?ne in varne dru?be, v dialogu in sodelovanju z vsemi sestavinami te velike de?ele«.
Sklenil je s povabilom znanega mongolskega pesnika »Bodi kot nebo«, ki je pozival, »naj prese?emo minljivost zemeljskih sprememb in posnemamo velikodu?nost, ki jo navdihuje ravno neizmerno, jasno modro nebo, ki ga vidimo v Mongoliji«.
»Tudi mi, romarji in gostje v tej de?eli, ki lahko svetu ponudi tako veliko, ?elimo danes sprejeti to vabilo in ga spremeniti v konkretna znamenja so?utja, dialoga in skupnega na?rtovanja. Naj razli?ni sestavni deli mongolske dru?be, ki so tu dobro zastopani, ?e naprej ponujajo svetu lepoto in plemenitost edinstvenega naroda. Tako kot va?a pisava, tudi vi ostanite "pokon?ni" in dvigujte veliko ?love?kega trpljenja okoli vas ter vse opozarjajte na dostojanstvo vsakega ?loveka, ki je poklicano prebivati v zemeljskem domu, ki objema nebesa. Bayarlalaa! [hvala!].«
