Pape? Fran?i?ek: Na?a dol?nost je pomagati ljudem, ki lahko utonejo v morju
Andreja ?ervek – Vatikan
Po marijanski molitvi v baziliki Na?e Gospe Varuhinje se je sveti o?e podal k spominskemu obele?ju, posve?enem mornarjem in migrantom, ki so na morju izgubili ?ivljenje. Gre za znamenje kri?a, ki simbolizira tri teologalne kreposti: vero, upanje in ljubezen. Ob pape?u so se zbrali predstavniki razli?nih verskih skupnosti ter tudi predstavniki ustanov, ki se posve?ajo migrantom in pomor??akom, medverskemu dialogu in karitativnosti.
Sre?anje je bilo preplet zbrane ti?ine, molitve in petja, ob koncu pa so pred kri? polo?ili tudi venec. Sveti o?e je zbrane nagovoril in spodbudil, naj mesto Marseille postane mozaik miru. Spregovoril je o dol?nosti ?love?tva, da pomaga ljudem, ki se z upanjem na bolj?o prihodnost podajo ?ez morje in tvegajo, da bodo utonili. Poudaril je, da ne moremo ve? gledati tragedij brodolomov, ki jih povzro?ata kruto trgovanje in fanatizem brezbri?nosti.
Nagovor pape?a Fran?i?ka med trenutkom zbranosti z verskimi voditelji pred spominskim obele?jem, posve?en pogre?anim mornarjem in migrantom (Marseille, 22. september 2023)
Dragi bratje in sestre,
zahvaljujem se vam, da ste tukaj. Pred nami je morje, vir ?ivljenja, vendar pa ta kraj spominja na tragedijo brodolomov, ki povzro?ajo smrt. Zbrali smo se v spomin na tiste, ki jim ni uspelo, ki niso bili re?eni. Ne navadimo se obravnavati brodolomov kot ?rno kroniko, smrtne ?rtve na morju pa kot ?tevilke: ne, so imena in priimki, so obrazi in zgodbe, so zlomljena ?ivljenja in poru?ene sanje. Mislim na mnoge brate in sestre, ki so se utopili v strahu, skupaj z upi, ki so jih nosili v svojih srcih. Ob tak?ni drami niso potrebne besede, ampak dejanja. Pred tem pa je potrebna ?love?nost: ti?ina, jok, so?utje in molitev. Zdaj vas vabim k trenutku ti?ine v spomin na te na?e brate in sestre: naj se nas dotaknejo njihove tragedije. [trenutek ti?ine]
Preve? oseb, ki so na begu pred konflikti, rev??ino in okoljskimi nesre?ami, v valovih Sredozemskega morja najde dokon?no zavrnitev svojega iskanja bolj?e prihodnosti. In tako je to ?udovito morje postalo ogromno pokopali??e, kjer so mnogi bratje in sestre prikraj?ani celo za pravico do groba, in to, kar je pokopano, je le ?love?ko dostojanstvo. V knjigi-pri?evanju »Bratec« glavni junak ob koncu te?kega potovanja, ki ga vodi iz Republike Gvineje v Evropo, pravi: »Ko sedi? nad morjem, si na razpotju. Na eni strani je ?ivljenje, na drugi pa smrt. Drugih izhodov ni« (A. Arzallus Antia – I. Balde, Fratellino, Milano 2021, 107). Prijatelji, tudi pred nami je razpotje: na eni strani bratstvo, ki ?love?ki skupnosti daje dobroto; na drugi strani brezbri?nost, ki Sredozemlje pu??a okrvavljeno. Nahajamo se pred razpotjem civilizacije. Ali kultura ?love?nosti in bratstva ali kultura brezbri?nosti, kjer naj se vsak znajde, kot zna.
Ne moremo pristati na to, da se s ?love?kimi bitji ravna kot s trgovskim blagom, se jih zapira in mu?i na stra?ne na?ine; ne moremo ve? gledati tragedij brodolomov, ki jih povzro?ata kruto trgovanje in fanatizem brezbri?nosti. Osebam, ki tvegajo, da bodo utonile, ko bodo zapu??ene sredi valov, je treba pomagati. To je dol?nost ?love?tva, to je dol?nost civilizacije!
Nebo nas bo blagoslovilo, ?e bomo na kopnem in na morju znali poskrbeti za najslabotnej?e, ?e bomo znali premagati paralizo strahu in nezainteresiranost, ki z ?ametnimi rokavicami obsoja na smrt. V tem smo mi, predstavniki razli?nih verstev, poklicani biti zgled. Bog je namre? blagoslovil na?ega o?eta Abrahama. Poklican je bil, naj zapusti svojo domovino: »Od?el je, ne da bi vedel, kam gre« (Heb 11,8). Kot gost in romar na tuji zemlji je sprejemal popotnike, ki so ?li mimo njegovega ?otora (prim. 1 Mz 18): »Izgnan iz svoje domovine, brez doma, je on sam bil dom in domovina vseh« (sv. Peter Krizolog, Razprave, 121). In »kot nagrado za svojo gostoljubnost je dobil potomce« (sv. Ambro? Milanski, De officiis, II, 21). V izvoru treh sredozemskih monoteizmov je torej sprejemanje, ljubezen do tujca v imenu Boga. In to je bistvenega pomena, ?e tako kot na? o?e Abraham sanjamo o rodovitni prihodnosti.
Zato moramo verniki biti zgledni v medsebojnem in bratskem sprejemanju. Odnosi med verskimi skupinami pogosto niso lahki, saj ideolo?ka kuga ekstremizma razjeda resni?no ?ivljenje skupnosti. V zvezi s tem pa bi rad ponovil besede Bo?jega mo?a, ki je ?ivel nedale? od tod: »Nih?e naj v svojem srcu ne goji sovra?tva do bli?njega, ampak ljubezen, kajti kdor sovra?i ?etudi samo enega ?loveka, ne bo mogel mirno stati pred Bogom. Bog ne usli?i njegove molitve, dokler v srcu hrani jezo« (sv. Cezarij iz Arlesa, Govori, XIV, 2).
Tudi Marseille, za katerega je zna?ilen bogat verski pluralizem, je danes na razpotju: sre?anje ali spor. In zahvaljujem se vsem, ki stopate na stran sre?anja: hvala za va?o solidarno in konkretno zavzemanje za vlaganje v ljudi in njihovo integracijo. Marseille je zgled integracije. Lepo je, da je tu Marseille-Espérance, ustanova za medverski dialog, ki spodbuja bratstvo in mirno sobivanje. Ozrimo se k pionirjem in pri?evalcem dialoga, kot je bil Jules Isaac, ki je ?ivel v bli?ini in katerega 60. obletnica smrti je potekala pred kratkim. Vi ste Marseille prihodnosti. Ne da bi izgubili pogum, pojdite naprej, da bo to mesto za Francijo, Evropo in svet mozaik upanja.
Kot ?eljo bi rad za konec navedel nekaj besed, ki jih je David Sassoli izrekel v Bariju ob prej?njem sre?anju o Sredozemlju: »V Bagdadu, v Hi?i modrosti kalifa Al Ma'muna, so se sre?evali Judje, kristjani in muslimani, da bi brali svete knjige in gr?ke filozofe. Danes vsi, tako verniki kot laiki, ?utimo potrebo, da ponovno zgradimo to hi?o, da bi se ?e naprej skupaj borili proti malikom, ru?ili zidove, gradili mostove in dali vsebino novemu humanizmu. Poglobljeno gledati na na? ?as in ga ljubiti ?e bolj, ko ga je te?ko ljubiti, – verjamem, da je to seme, posejano v teh dneh, ki so tako pozorni na na?o usodo. Dovolj je strahu pred te?avami, ki nam jih predstavlja Sredozemlje. [...] Za Evropsko unijo in za vse nas je od tega odvisno na?e pre?ivetje« (Govor na sre?anju Sredozemlje, meja miru, 22. februar 2020).
Bratje in sestre, skupaj se soo?imo s te?avami, ne pustimo, da bi upanje potonilo, skupaj sestavimo mozaik miru!
In veseli me, ko tudkaj vidim veliko vas, ki se odpravljate na morje, da bi re?evali migrante, in ki vam velikokrat prepre?ijo, da bi ?li, ker ladji nekaj manjka, manjka eno, manjka drugo ... To so geste sovra?tva do brata, preoble?ene v »ravnovesje«. Hvala vam za vse, kar po?nete.
