Sveti o?e duhovnikom in posve?enim osebam: Prina?ajte Jezusov pogled
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Sveti o?e je najprej izrazil veselje nad tem, da svoj obisk v Marseillu za?enja s skupno molitvijo s tistimi, ki si »v tej nad?kofiji z velikodu?nostjo in zavzetostjo« prizadevajo »graditi civilizacijo sre?anja z Bogom ter z bli?njim«.
»Ob prihodu v Marseille sem se pridru?il velikim osebnostim: sveti Tereziji Deteta Jezusa, svetemu Karlu de Foucauldu, svetemu Janezu Pavlu II. in mnogim drugim, ki so pri?li sem kot romarji, da bi se izro?ili Na?i Gospe Varuhinji. Pod njen pla?? polagamo sadove Sredozemskih sre?anj, skupaj s pri?akovanji in upanji va?ih src.
V svetopisemskem odlomku nas je prerok Sofonija spodbudil k veselju in zaupanju ter nas spomnil, da Gospod, na? Bog ni dale?, je tukaj, v na?i sredi, da nas re?i (prim. 3,17). To je sporo?ilo, ki na nek na?in spominja na zgodovino te bazilike in na to, kar predstavlja. Ni bila namre? zgrajena v spomin na poseben ?ude? ali prikazanje, ampak preprosto zato, ker je sveto Bo?je ljudstvo od 13. stoletja dalje tukaj, na gri?u La Garde, iskalo in na?lo Gospodovo navzo?nost skozi o?i njegove Svete Matere. Zato prebivalci Marseilla – zlasti tisti, ki plujejo po valovih Sredozemskega morja – ?e stoletja prihajajo sem molit. Sveto verno Bo?je ljudstvo je bilo tisto, ki je tako "mazililo" to sveti??e, ta kraj molitve. Sveto Bo?je ljudstvo, ki je, kakor nam pravi koncil, nezmotljivo v verovanju.
?e danes je Dobra Mati (Bonne Mère) za vse protagonistka zelo ne?nega "sre?anja pogledov": na eni strani gre za sre?anje z Jezusovim pogledom, saj nam ona vedno ka?e Jezusa, ?igar ljubezen se zrcali v njenih o?eh; Marijina najbolj pristna gesta je naslednja: "Storite to, kar vam re?e", pokazati na Jezusa. Na drugi strani pa gre za sre?anje pogledov ?tevilnih mo?kih in ?ensk vseh starosti in razmer, ki jih ona zbira in vodi k Bogu, kot smo spomnili na za?etku te molitve, ko smo k njenim nogam polo?ili pri?gano sve?o. Na kri?i??u ljudstev, ki ga predstavlja Marseille, bi torej rad z vami razmi?ljal prav o tem sre?anju pogledov, saj se mi zdi, da je v njem dobro izra?ena marijanska razse?nost na?ega poslanstva. Tudi mi, duhovniki, posve?ene osebe, diakoni smo namre? poklicani, da ljudem pomagamo za?utiti Jezusov pogled ter hkrati prina?ati Jezusu pogled bratov. Izmenjava pogledov. V prvem primeru smo orodja usmiljenja, v drugem pa orodja pripro?nje.
Prvi pogled: Jezusov pogled, ki bo?a ?loveka. To je pogled, ki gre od zgoraj navzdol, vendar ne zato, da bi sodil, ampak da bi pomagal vstati tistemu, ki je na tleh. Pogled, ki se razodeva v Marijinih o?eh, je poln ne?nosti. In mi, ki smo poklicani, da posredujemo ta pogled, smo se dol?ni skloniti, ob?utiti so?utje. To besedo poudarjam: so?utje. Ne pozabimo, da je slog Boga bli?ina, so?utje in ne?nost; vzeti za svojo "potrpe?ljivo in spodbudno dobrohotnost Dobrega Pastirja, ki ne graja izgubljene ovce, ampak si jo zadane na rame in se veseli njene vrnitve v stajo (prim. Lk 15,4-7)" (Kongregacija za kler, Direktorij za slu?bo in ?ivljenje duhovnikov, 41). Rad mislim, da Gospod ne zna kazati s prstom, da bi sodil, zna pa iztegniti roko, da ponovno dvigne.
Bratje, sestre, u?imo se od tega pogleda, ne dopustimo, da bi minil dan, ne da bi se spomnili, kdaj smo ga sami prejeli, ter ga naredimo za svojega, da bi bili mo?ki in ?enske so?utja.Bli?ina, so?utje, ne?nost. Ne pozabimo. Biti so?utni pomeni biti blizu in ne?ni. Odprimo vrata cerkva in ?upni??, predvsem pa vrata srca, da bi s svojo krotkostjo, prijaznostjo in sprejemanjem kazali obli?je na?ega Gospoda. Kdorkoli se vam pribli?a, naj ne najde razdalje in obsojanja, ampak pri?evanje poni?nega veselja, ki je rodovitnej?e od vsakr?ne nastopa?ke sposobnosti. Naj tisti, ki jih je ?ivljenje ranilo, v va?em pogledu najdejo varen pristan, sprejem, v va?em objemu spodbudo, v va?ih rokah, ki zmorejo obrisati solze, ne?nost. Kljub ?tevilnim vsakodnevnim opravilom, prosim, ne dovolite, da bi izginila toplota o?etovskega in materinskega pogleda Boga. Duhovnike prosim: pri zakramentu sprave vedno odpu??ajte, odpu??ajte! Bodite velikodu?ni, kakor je Bog velikodu?en do nas. Odpu??ajte! In z Bo?jim odpu??anjem se v ?ivljenju odpre veliko poti. To je lepo storiti z velikodu?nim podeljevanjem njegovega odpu??anja – vedno, vedno –, da bi po milosti razvezovali ljudi spon greha in jih osvobajali ovir, ob?alovanja, zamer in strahov, ki jih sami ne morejo premagati. Lepo je v vsaki starosti s ?udenjem ponovno odkriti veselje, da z zakramenti razsvetljujemo ?ivljenja v veselih in ?alostnih trenutkih ter v imenu Boga predajamo nepri?akovana upanja: njegovo bli?ino, ki tola?i, njegovo so?utje, ki zdravi, njegovo ne?nost, ki gane. Bli?ina, so?utje, ne?nost. Bodite blizu vsem, ?e posebej slabotnim in tistim, ki imajo manj mo?nosti, ter naj trpe?im nikoli ne manjka va?a pozorna in diskretna bli?ina. Tako bodo v njih, pa tudi v vas, rasli vera, ki po?ivlja sedanjost, upanje, ki odpira za prihodnost, ter ljubezen, ki traja ve?no. To je prvi korak: prina?ati bratom Jezusov pogled. V ?ivljenju obstaja le ena situacija, v kateri je dovoljeno gledati na osebo zvi?ka: kadar jo sku?amo prijeti za roko in jo dvigniti. V drugih primerih gre za greh napuha. Poglejte ljudi, ki so na tleh in vas z toko – zavestno ali nezavedno – prosijo, da jih dvignete. Primite jih za roko in jih dvignite: to je zelo lepa gesta, ki je no mogo?e storiti brez ne?nosti.
In potem obstaja drugi pogled: pogled mo?kih in ?ensk, ki se obra?ajo k Jezusu. Kot Marija, ki je v Kani Galilejski doumela in pred Gospoda prinesla skrbi ?enina in neveste (prim. Jn 2,3), ste tudi vi poklicani biti glas, ki posreduje za druge (prim. Rim 8,34). Tedaj bodo molitev brevirja, vsakodnevno premi?ljevanje Bo?je besede, ro?ni venec in vsaka druga molitev – posebej vam priporo?am adoracijo – polni obrazov tistih, ki vam jih Bo?ja previdnost postavlja na pot. S seboj boste nosili njihove o?i, glasove in vpra?anja: ob evharisti?ni mizi, pred tabernakljem ali v ti?ini svoje sobe, kjer O?e vidi (prim. Mt 6,6). Postali boste njihov zvesti odmev, kakor pripro?njiki, kot "angeli na zemlji", glasniki, ki vse prina?ajo "pred obli?je Gospodove slave" (Tb 12,12).
To kratko meditacijo bi rad sklenil s tem, da bi va?o pozornost usmeril na tri Marijine podobe, ki se ?astijo v tej baziliki. Prva je velika podoba, ki stoji na njenem vrhu: Marija ima v naro?ju Dete Jezusa, ki blagoslavlja. Kakor Marija, tudi mi povsod prina?ajmo Jezusov blagoslov in mir: v vsako dru?ino in v vsako srce. Sejte mir! To je pogled usmiljenja. Druga podoba se nahaja pod nami, v kripti: to je Devica s ?opkom, dar velikodu?nega laika. Tudi ona v eni roki nosi Dete Jezusa in nam ga ka?e, v drugi roki pa namesto ?ezla dr?i ?opek ro?. Spominja nas na to, da Marija, podoba Cerkve, ob tem, ko nam podarja svojega Sina, tudi nas podarja Njemu, kot ?opek ro?, v katerem je vsaka oseba edinstvena, lepa in dragocena v O?etovih o?eh. To je pogled pripro?nje. Tretja podoba pa je tista, ki jo vidimo tukaj v sredini, na oltarju, in je izjemna zaradi sijaja, ki ga iz?areva. Tudi mi, dragi bratje in sestre, postanemo ?ivi evangelij v tolik?ni meri, kolikor ga podarjamo, kolikor izstopamo iz sebe in odsevamo njegovo svetlobo in lepoto s poni?nim, radostnim ?ivljenjem, bogatim z apostolsko gore?nostjo. Naj nam bodo pri tem v spodbudo ?tevilni misijonarji, ki so s tega visokega kraja od?li oznanjat blagovest Jezusa Kristusa po vsem svetu.
Predragi, prina?ajmo bratom Bo?ji pogled, prina?ajmo Bogu ?ejo na?ih bratov, ?irimo veselje evangelija. To je na?e ?ivljenje in je kljub naporom in padcem, tudi na?im grehom neverjetno lepo. Skupaj prosimo Marijo, naj nas spremlja, naj nas varuje. In vi, prosim, molite zame.«
