杏MAP导航

Vatican News

Zakaj v Mongolijo? Pape? zadovoljen z obiskom

Kot je v navadi, je prvo vpra?anje svetemu o?etu zastavil novinar iz dr?ave, kjer je potekalo apostolsko potovanje. Najprej se mu je zahvalil, da je obiskal Mongolijo, nato pa ga je vpra?al, kak?en je bil glavni namen potovanja in ?e je zadovoljen z dose?enim rezultatom. »Ideja o obisku Mongolije se mi je porodila ob misli na majhno katoli?ko skupnost. Na ta potovanja grem, da obi??em katoli?ke skupnosti, pa tudi zato, da bi vzpostavil dialog z zgodovino in kulturo ljudi, z mistiko, ki je lastna dolo?enemu ljudstvu. Pomembno je, da evangelizacije ne pojmujemo kot prozelitizma. Prozelitizem vedno omejuje. Pape? Benedikt XVI. je dejal, da se vera ne ?iri s prozelitizmom, ampak s privla?nostjo. Oznanjevanje evangelija vstopa v dialog s kulturo. Obstaja evangelizacija kulture, pa tudi inkulturacija evangelija. Kristjani namre? svoje kr??anske vrednote izra?ajo tudi s kulturo lastnega ljudstva. To je popolnoma nasprotno temu, kar naj bi bila verska kolonizacija. Zame je potovanje pomenilo spoznati to ljudstvo, vstopiti v dialog s tem ljudstvom, sprejeti njegovo kulturo ter spremljati Cerkev na njeni poti z velikim spo?tovanjem do kulture tega ljudstva. In z rezultatom sem zadovoljen.«

Ulan Bator kot platforma za dialog med Evropo in Azijo?

Drugi mongolski novinar se je navezal na besede svetega o?eta, ko je dejal, da je danes spor civilizacij mogo?e razre?iti samo z dialogom. Zanimalo ga je, ?e bi bil lahko Ulan Bator predlagan kot platforma za mednarodni dialog med Evropo in Azijo: »Mislim, da. Pri vas imate zelo zanimivo stvar, ki prav tako spodbuja ta dialog; dovolim si jo poimenovati "mistika tretjega soseda". Pomislite, da je Ulan Bator prestolnica dr?ave, ki je najbolj oddaljena od morja, in lahko re?emo, da je va?a de?ela med dvema velesilama, Rusijo in Kitajsko. In zato je va?a mistika ta, da si prizadevate za dialog tudi s "tretjimi sosedi": ne zato, ker bi sosednji dr?avi zani?evali, saj imate z obema dobre odnose, ampak zaradi te?nje po univerzalnosti, da bi svoje vrednote pokazali vsemu svetu ter bi tudi od drugih sprejeli njihove vrednote, da bi vas to privedlo k vzpostavitvi dialoga. Zanimivo je, da se je v zgodovini to, da se je ?lo iskat druge de?ele, velikokrat ena?ilo s kolonializmom ali nadvlado, vedno. Vi pa imate z mistiko tretjega soseda to filozofijo, da greste iskat, da bi vzpostavili dialog. Ta izraz o tretjem sosedu mi je bil zelo v?e?. To je va?e bogastvo.«

Odnosi s Kitajsko. Bo ?el kardinal Zuppi v Peking?

?panska novinarka je spomnila na pape?eve besede ob koncu svete ma?e v Ulan Batorju, ko je pozdravil kitajsko ljudstvo in tamkaj?njim katoli?anom naro?il, naj bodo dobri dr?avljani – in sicer potem ko kitajske oblasti niso dovolile ?kofom, da bi pri?li v Mongolijo. Svetega o?eta je vpra?ala, kak?ni so trenutno odnosi s Kitajsko ter ?e je kaj novega glede potovanja kardinala Zuppija v Peking in misije v Ukrajini. »Misija kardinala Zuppija je mirovna misija, ki sem mu jo zaupal. In naredil je na?rt, v skladu s katerim naj bi obiskal Moskvo, Kijev, Zdru?ene dr?ave in tudi Peking. Kardinal Zuppi je ?lovek velikega dialoga in univerzalne vizije, v preteklosti je imel izku?njo pri iskanju re?itev za mir v Mozambiku, zato sem poslal njega. Odnosi s Kitajsko so zelo spo?tljivi, zelo spo?tljivi. Osebno zelo ob?udujem kitajsko ljudstvo, kanali so zelo odprti, za imenovanje ?kofov obstaja komisija, ki ?e nekaj ?asa sodeluje s kitajsko vlado in Vatikanom; poleg tega obstaja nekaj katoli?kih duhovnikov ali intelektualcev, ki so pogosto povabljeni na kitajske univerze, da predavajo. Menim, da moramo iti naprej na verskem podro?ju, da bi se bolje razumeli in da kitajski dr?avljani ne bi mislili, da Cerkev ne sprejema njihove kulture in vrednot ter da je odvisna od druge tuje sile. Po tej prijateljski poti dobro hodi komisija, ki ji predseduje kardinal Parolin: dobro delajo, tudi na kitajski strani, odnosi so na poti. Do kitajskega ljudstva gojim veliko spo?tovanje.«

»?e ne bom ?el v Vietnam jaz, bo ?el zagotovo Janez XXIV.«

V nadaljevanju pogovora je beseda tekla o odnosih med Svetim sede?em in Vietnamom. Novinar iz Zdru?enih dr?av Amerike je poudaril, da so ti zelo pozitivni in da si mnogi katoli?ani v Vietnamu ?elijo, da bi pape? obiskal tudi njih. Zanimalo ga je, ?e je to mogo?e ter katera potovanja ima v na?rtu. »Vietnam je ena izmed zelo lepih izku?enj dialoga, ki jih je Cerkev do?ivela v zadnjem ?asu. Rekel bi, da gre za neke vrste simpatijo v dialogu. Obe strani sta bili pripravljeni razumeti druga drugo in iskati poti naprej. Bilo je tudi nekaj te?av, vendar pa menim, da se bodo v Vietnamu te?ave prej ali slej razre?ile. Pred kratkim sva se z vietnamskim predsednikom svobodno pogovarjala. Odnose z Vietnamom vidim zelo pozitivno, ?e vrsto let se na tem podro?ju dobro dela. Spomnim se, da je pred ?tirimi leti pri?la na obisk skupina vietnamskih parlamentarcev: z njimi je bil lep dialog, bili so zelo spo?tljivi. Kadar se dolo?ena kultura odpre, obstaja mo?nost dialoga, ?e pa obstaja zaprtost ali sumni?avost, je dialog zelo te?aven. Dialog z Vietnamom je odprt, ima svoje prednosti in slabosti, vendar pa je odprt in po?asi se gre naprej. V preteklosti je bilo nekaj te?av, vendar so se razre?ile. Glede potovanja v Vietnam: ?e ne bom ?el jaz, bo ?el zagotovo Janez XXIV., saj je to de?ela, ki zaslu?i iti naprej in kateri sem naklonjen. Kar zadeva druga potovanja, je na vrsti Marseille, potem pa ena izmed majhnih evropskih dr?av – bomo videli, ?e bo mogo?e. Vendar pa po pravici povedano, zame potovati ni ve? tako preprosto kot na za?etku. Obstajajo omejitve pri hoji in to omejuje, vendar pa bomo videli.«

Pape?ev odmev na polemike o besedah mladim Rusom

Novinar italijanske tiskovne agencije ANSA je spomnil na nedavne pape?eve besede mladim ruskim katoli?anom o veliki materi Rusiji ter o zapu??ini osebnosti kot sta Peter Veliki in Katarina II., ki so v javnosti spro?ile razli?ne razprave. Izjave so po njegovih besedah zelo vznemirile Ukrajince, imele pa so tudi posledice na diplomatskem podro?ju in so bile do neke mere razumljene skoraj kot poveli?evanje ruskega imperializma in nekak?na potrditev Putinove politike. Svetega o?eta je vpra?al o razlogih za te besede in ga prosil, ?e lahko pove, kaj meni o imperializmih, zlasti o ruskem imperializmu. »Najprej poglejmo, kje se je to zgodilo: v pogovoru z mladimi Rusi. In ob koncu pogovora sem jim dal sporo?ilo, ki ga vedno ponavljam: naj sprejmejo svojo dedi??ino. Prva to?ka: prevzemite svojo dedi??ino. To, kar pravim povsod. V tej lu?i posku?am vzpostaviti tudi dialog med starimi star?i in vnuki: naj vnuki prevzamejo dedi??ino. To ponavljam povsod in to je bilo sporo?ilo. Drugi korak je opredeliti dedi??ino: idejo velike Rusije sem omenil zato, ker je ruska dedi??ina zelo dobra, zelo lepa. Pomislite na podro?je literature in glasbe, na Dostojevskega, ki nam danes govori o zrelem humanizmu; ta humanizem, ki se je razvil, je prevzela v umetnosti in literaturi. To je bil drugi vidik tega, o ?emer sem govoril, ko sem govoril o dedi??ini. Tretji vidik, ki morda ni bil ravno posre?en, pa je bil vidik velike Rusije ne v geografskem smislu, ampak v kulturnem, in sicer glede na to, kar so nas u?ili v ?oli: Peter I. in Katarina II. Tako je pri?el ta tretji element, ki morda ni najbolj primeren. Ne vem. To naj nam povejo zgodovinarji. Vendar pa mi je ta dodatek pri?el na misel zato, ker sem se to u?il v ?oli. Mladim Rusom sem rekel, naj prevzamejo svojo dedi??ino, naj jo sprejmejo, kar pomeni, naj je ne kupujejo drugje. In kak?no dedi??ino je dala velika Rusija: ruska kultura je zelo lepa in zelo globoka; ne sme se je izbrisati zaradi politi?nih problemov. V Rusiji so bila tudi temna leta, vendar pa je dedi??ina vedno ostala tak?na, dostopna.«

»Nisem govoril o imperializmu, ampak o kulturi«

»Poleg tega ste govorili o imperializmu. Ko sem to rekel, nisem mislil na imperializem, ampak sem govoril o kulturi. In prenos kulture nikoli ni osvajalski, nikoli; vedno gre za dialog, in o tem sem govoril, ?eprav je res, da obstajajo tudi imperializmi, ki ?elijo vsiliti svojo ideologijo. Kadar se kulturo destilira in spremeni v ideologijo, je to strup. Uporablja se kulturo, vendar destilirano v ideologijo. Potrebno je razlikovati, kdaj gre za kulturo nekega ljudstva in kdaj za ideologije, ki se potem pojavijo pri kak?nem filozofu ali politiku tega ljudstva. In to pravim za vse, tudi za Cerkev. Velikokrat se v Cerkvi uveljavijo ideologije, ki Cerkev odtrgajo od ?ivljenja, ki izhaja iz korenine in gre navzgor; iztrgajo Cerkev od vpliva Svetega Duha. Ideologija se ne more utelesiti, je samo ideja. Vendar pa ideologija prevzame prostor in postane politika, obi?ajno postane diktatura. Ni sposobna dialoga, iti naprej s kulturami. To po?nejo imperializmi. Imperializem se vedno utrjuje na podlagi dolo?ene ideologije. Tudi v Cerkvi moramo razlikovati med naukom in ideologijo: pravi nauk ni nikoli ideolo?ki, nikoli. Ukoreninjen je v svetem vernem Bo?jem ljudstvu. Ideologija pa je lo?ena od stvarnosti, lo?ena od ljudi.«

O nadaljevanju Laudato si’

Naslednje vpra?anje je bilo povezano z nadaljevanjem okro?nice Laudato si’. Novinarja nem?ke tiskovne agencije DPA je zanimalo, ?e se novi dokument lahko razume kot izraz solidarnosti z okoljskimi aktivisti kot je skupina »Zadnja generacija« oz. s tistimi, ki organizirajo spektakularne proteste. Ali pa je morda v njem tudi sporo?ilo za mlade aktiviste, ki gredo na ulice? »Malo na splo?no: ne spu??am se v te ekstremizme. Mladi so zaskrbljeni, saj gre za njihovo prihodnost. Dober italijanski znanstvenik je imel na sre?anju, ki smo ga imeli na Akademiji, lep govor, ki ga je zaklju?il s temi besedami: "Ne ?elim si, da bi moja vnukinja, ki se je rodila v?eraj, ?ez trideset let ?ivela v tako grdem svetu." Mladi mislijo na prihodnost. In v tem smislu mi je v?e?, da se dobro borijo. Kadar pa vstopi ideologija ali politi?ni pritisk, to ne gre. Moja apostolska spodbuda bo iz?la na god sv. Fran?i?ka, 4. oktobra, in je pregled tega, kar se je zgodilo od podnebne konference v Parizu, ki je bila morda najbolj plodna do zdaj. Prav tako so vklju?ene novice o drugih podnebnih konferencah ter nekatere stvari, ki ?e niso bile razre?ene in se morajo nujno razre?iti. Dokument ni tako obse?en kot Laudato si’, vendar pa pomeni njegovo nadaljevanje glede novih stvari, prav tako pa gre tudi za analizo situacije.«

Kako vklju?iti periferije?

Novinar italijanske nacionalne televizije pa je svetemu o?etu zastavil vpra?anje, povezano s periferijami, glede na to, da je po njegovih besedah »pape? periferij«: Kaj lahko storijo Cerkev in dr?avne institucije, da bi premagale to degradacijo in da bi periferije resni?no postale del dr?ave? »Govori? o periferijah v smislu slumov: treba je iti naprej, iti tja in delati tam, kot je delala v Buenos Airesu skupina duhovnikov s pomo?nim ?kofom na ?elu. Za to moramo biti odprti, vlade morajo biti odprte, vse vlade na svetu. Vendar pa obstajajo periferije, ki so tragi?ne. Vra?am se k ?kandalozni periferiji, ki se jo sku?a prikriti: to je periferija ljudstva Rohinga. Rohingi trpijo, niso kristjani, so muslimani, vendar trpijo, ker so jih spremenili v periferijo, bili so izgnani. Videti moramo razli?ne vrste periferij in se tudi nau?iti, da je periferija tam, kjer je ?love?ka stvarnost bolj o?itna in manj sofisticirana. Eden izmed filozofov je neko? rekel nekaj, kar me je zelo nagovorilo: "Stvarnost se bolje razume s periferije". S periferijami se moramo pogovarjati in vlade morajo poskrbeti za resni?no socialno pravi?nost, z razli?nimi socialnimi pa tudi ideolo?kimi periferijami. Potrebno se je pogovarjati, saj je velikokrat kak?na prefinjena ideolo?ka periferija tista, ki povzro?a socialne periferije. Svet periferij ni lahek.«

Na sinodi ni prostora za ideologijo. Tajnost zasedanj?

Francoski novinar je spomnil, da je zasedanje sinode, ki se bo za?elo oktobra, ?e sad dela Bo?jega ljudstva. ?elel je vedeti, kako se bodo izognili ideolo?ki polarizaciji ter ?e bodo udele?enci sinode lahko javno govorili o tem, kar se bo dogajalo, ali pa bo celoten proces tajen. »Govorili ste o tem, kako se izogniti ideolo?kim pritiskom. Na sinodi ni prostora za ideologijo, gre za druga?no dinamiko. Sinoda je dialog, med kr??enimi, med ?lani Cerkve, o ?ivljenju Cerkve, o dialogu s svetom, o problemih, ki danes zadevajo ?love?tvo. ?e se namerava iti po ideolo?ki poti, se sinoda kon?a. Na sinodi ni prostora za ideologijo, je prostor za dialog. Za medsebojno soo?anje, med brati in sestrami, za soo?anje z naukom Cerkve. Iti naprej. Potem ?elim poudariti, da sinodalnost ni moja iznajdba, ampak svetega Pavla VI. Ko se je kon?al drugi vatikanski koncil, se je zavedal, da je Cerkev na zahodu izgubila sinodalno razse?nost; vzhodna Cerkev jo ima. Zato je ustanovil tajni?tvo ?kofovske sinode, ki je v teh ?estdesetih letih nadaljevalo z razmi?ljanjem na sinodalni na?in, z nenehnim napredkom in hojo naprej. Ob petdeseti obletnici te odlo?itve svetega Pavla VI. sem podpisal in objavil dokument o tem, kaj je sinoda, glede ?esa se je ?lo naprej. In sedaj je ?la naprej, je bolj dozorela, zato se mi je zdelo zelo dobro, da bi imeli sinodo o sinodalnosti, ki ni neka moda, je stara stvar, vzhodna Cerkev jo ima ?e od nekdaj. Toda vpra?anje je, kako ?iveti sinodalnost in kako jo ?iveti kot kristjani. In kot sem rekel prej, ne da bi zapadli v ideologije. Glede poteka zasedanja: ohranjati moramo sinodalno ozra?je. To ni televizijska oddaja, v kateri se govori o vsem. Ne. Gre za verski trenutek, za prilo?nost verske izmenjave. V sinodalnih uvodih bodo trije govori, ki bodo trajali po tri do ?tiri minute, nato pa bodo sledilo tri do ?tiri minute ti?ine za molitev. Potem naslednji trije govori in molitev. Brez tega duha molitve ni sinodalnosti, je politika, parlamentarizem. Glede tajnosti: obstaja oddelek, ki ga vodi Paolo Ruffini, ki je tukaj prisoten, in bo pripravljal sporo?ila za javnost o poteku sinode. Na sinodi je potrebno ohranjati vernost ter varovati svobodo ljudi, ki govorijo.«

Sinoda – Pandorina skrinjica?

Tudi naslednje vpra?anje je bilo povezano s sinodo. ?panski novinar se je strinjal, da sinoda vzbuja veliko zanimanja, prav tako pa je ?al dele?na tudi ?tevilnih kritik, ki prihajajo iz katoli?kih krogov. Omenil je knjigo s predgovorom kardinala Burka, ki pravi, da je sinoda Pandorina skrinjica, iz katere bodo pri?le vse nesre?e za Cerkev. Zanimalo ga je pape?evo mnenje glede tega pogleda ter ?e misli, da bo pogojeval sinodo. »Ne vem ?e sem to ?e kdaj povedal. Pred nekaj meseci sem poklical v enega izmed karmeli?anskih samostanov. Predstojnico sem vpra?al, kako so sestre – ?lo je za karmel, ki ni v Italiji. In prednica mi je odgovorila. Na koncu pa mi je rekla: "Sveti o?e, bojimo se sinode." Vpra?al sem jo zakaj in se po?alil, ?e ?elijo na sinodo poslati kak?no sestro. "Ne, bojimo se, da bi nam spremenila nauk." To je tisto, o ?emer ste govorili vi, obstaja ta ideja ... Toda ?e gre? naprej do korenin teh idej, bo? na?el ideologije. Kadar se v Cerkvi ?eli lo?iti pot ob?estva, je vedno ideologija tista, ki to stori. In Cerkev obto?ujejo tega ali onega, nikoli pa je ne obto?ijo tistega, kar je resni?no: greha. Nikoli ne re?ejo, da je gre?na ... Branijo nauk v narekovajih, ki je nauk kot destilirana voda, brez okusa in ni pravi katoli?ki nauk, ki je v veroizpovedi. In ki pogosto pohuj?uje; tako kot vzbuja pohuj?anje misel, da je Bog postal meso, da je Bog postal ?lovek, da je Marija ohranila svoje devi?tvo. To vzbuja pohuj?anje.«

Ali sinoda ne bi mogla biti bolj odprta do novinarjev?

Ameri?ka novinarka je svetemu o?etu postavila vpra?anje, povezano s sinodo, predvsem glede omejenih informacij, ki pridejo v javnost. Po njenih besedah so mnogi laiki posvetili veliko svojega ?asa in molitve pripravi na sinodo ter ?elijo vedeti, o ?em se govori na zasedanjih. Glede na to, da se jih novinarji ne morejo udele?iti, jo je zanimalo, kako so lahko prepri?ani, da je to, kar dobijo kot informacije, resni?no, ter ?e ni mo?nosti, da bi bila sinoda malo bolj odprta do novinarjev. »Saj je vendar zelo odprta, zelo odprta! Komisija, ki jo vodi Ruffini, bo vsak dan poro?ala o dogajanju; ne vem, kako bi bila lahko ?e bolj odprta. In ta komisija bo zelo spo?tljiva glede vseh govorov in ne bo govori?ila, ampak bo o sinodalnem dogajanju povedala stvari, ki so konstruktivne za Cerkev. Nekateri ?elijo, da bi imeli novice v smislu, da je nekdo nasprotoval drugemu zaradi te ali one stvari … to je politi?no govori?enje. Komisija ima nalogo, ki ni lahka, saj bo morala povedati: danes je premi?ljevanje potekalo v tej smeri, na ta na?in, pa tudi predati duh Cerkve in ne politike. Parlament se razlikuje od sinode. Ne pozabi, da je protagonist sinode Sveti Duh. Zato je potrebno predati cerkveni potek.«