Sveti o?e mladim Rusom: Bodite graditelji mostov, obrtniki miru in sejalci sprave
Andreja ?ervek – Vatikan
Sveti o?e se je z mladimi ruskimi katoli?ani, ki so bili zbrani v baziliki svete Katarine, povezal prek spleta, prisluhnil njihovim pri?evanjem in odgovarjal na njihova vpra?anja. Zanje je pripravil tudi govor in ga oprl na geslo leto?njega svetovnega dneva mladih, ki je v za?etku avgusta potekal v Lizboni: »Marija je vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1,39).
Najprej smo bili poklicani. Poklicani, da se odpravimo
»Bog kli?e k hoji, Bog nas po?ilja, da gremo ven in hodimo. Vsak od vas je tako kot Marija poklican od Boga. Da, poklican od Boga, izbran in poklican. Vsi smo izbrani in poklicani,« je dejal pape? mladim, ki so v Sankt Peterburg pri?li iz 54 ruskih mest. »Da, Gospod vas je poklical od za?etka va?ega ?ivljenja, poklical vas je po imenu! Poklicani smo pred talenti, ki jih imamo, pred na?imi zaslugami, pred na?o temo in ranami, najprej smo bili poklicani. Poklicani po imenu, eden po eden.«
Tako Elizabeta kot Marija pri?ujeta o Bo?ji mo?i, ki spreminja. »Bog spreminja. To je izku?nja prekipevajo?e Bo?je ljubezni, ki je ni mogo?e ne deliti. Zato je Marija vstala in se brez odla?anja odpravila, takoj.« Kot je dejal pape?, vstati je treba hitro: »Ko nas Bog pokli?e, ne moremo obsedeti. Treba je vstati v naglici, kajti svet, brat, trpe?i, tisti, ki je ob meni in ne pozna Bo?jega upanja, ga mora prejeti, mora prejeti Bo?je veselje. Vstanem v naglici, da bi prinesel Bo?je veselje.«
Cerkev je za vse – vse!
Na drugem mestu je pape? poudaril, da je Bo?ja ljubezen za vse in da je Cerkev od vseh: »Bo?jo ljubezen lahko prepoznamo po njegovi gostoljubnosti. Bog vedno sprejema, ustvarja, ustvarja prostor, da vsakdo najde svoj prostor, in se ?rtvuje za drugega, pozoren je na potrebe drugega.«
Marija je pri Elizabeti ostala tri mesece in ji pomagala. Ustvarjali sta prostor za rojstvo novega ?ivljenja, Janeza Krstnika in Jezusa, a tudi prostor druga za drugo, med seboj sta se pogovarjali. »Cerkev je mati z odprtim srcem, ki zna sprejemati, zlasti tiste, ki potrebujejo ve? skrbi. Cerkev je ljube?a mati, saj je dom tistih, ki so ljubljeni, in dom tistih, ki so poklicani. Koliko ran, koliko obupa se lahko zaceli tam, kjer se ?lovek po?uti sprejetega. In Cerkev nas sprejema. Zato sanjam o Cerkvi, kjer nih?e ni nepotreben, kjer nih?e ni odve?,« je dejal sveti o?e in dodal: »Prosim, naj Cerkev ne bo "carina", kjer se izbira, kdo vstopa in kdo ne.« Kot je poudaril, je Cerkev namenjena vsem in vstop vanjo je prost. »Ne pozabite te besede: vsi. Cerkev je za vse: mlade in stare, zdrave in bolne, pravi?ne in gre?nike.«
Bodite graditelji mostov med generacijami
In ?e zadnji poudarek: temeljno je, da se mladi in stari odprejo eni drugim. »Mladi imajo ob sre?anju z ostarelimi prilo?nost, da prejmejo bogastvo njihovih izku?enj in vsega ?ivetega. Ostareli pa v sre?anju z mladimi najdejo obljubo prihodnosti, polne upanja,« je dejal pape? in poudaril, kako pomembno je, da se mladi pogovarjajo s starej?imi, s svojimi starimi star?i, in prisluhnejo njihovim ?ivljenjskim izku?njam. Sanjajo tako mladi kot stari in ravno sanje, sposobnost sanjanja, vizija jutri?njega dne je tisto, kar je dr?alo in ?e vedno dr?i generacije skupaj.
Sveti o?e je mlade povabil, naj so graditelji mostov: »Graditelji mostov med generacijami, medtem ko na svoji poti prepoznavate sanje tistih, ki so hodili pred vami. Zaveza med generacijami ohranja zgodovino in kulturo ljudstva ?ivo. Mladi Rusi, ?elim vam poklicanost, da bi bili obrtniki miru sredi mnogih konfliktov, sredi mnogih polarizacij, ki so na vseh straneh in ki pestijo na? svet. Vabim vas, da ste sejalci, da sejete semena sprave, majhna semena, ki v tej zimi vojne za zdaj ne bodo vzklila v zamrznjenih tleh, ampak bodo zacvetela v prihodnji pomladi. Kot sem dejal v Lizboni: bodite pogumni in strahove zamenjajte s sanjami. Zamenjajte strahove s sanjami. Zamenjajte strahove s sanjami. Ne bodite upravniki strahov, temve? podjetniki sanj. Dovolite si razko?je velikih sanj!« jim je dejal pape? Fran?i?ek ter jih ?e spodbudil z besedami, da tudi oni lahko spremenijo zgodovino, v kateri ?ivijo.
