杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pape?evi strahovi in upanja

Eden izmed jezuitov je dejal, da se vera pomika proti jugu sveta, denar pa ne. Zanimalo ga je, ?e ima sveti o?e kak?ne strahove in upanja. Pape? je odgovoril, da ?e ?lovek nima upanja, lahko zapre vrata in odide. Dejal je, da je njegov strah povezan s pogansko kulturo, ki je zelo raz?irjena. »Danes poganske vrednote ?tejejo vedno ve?: denar, ugled, oblast. Zavedati se moramo dejstva, da se svet giblje znotraj poganske kulture, ki ima svoje malike in bogove. Sveti Ignacij v Duhovnih vajah pravi, da so zloraba denarja, oblasti in slovesa temeljni grehi. Izbira sv. Ignacija glede ubo?tva – do te mere, da jezuiti profesi izre?ejo posebno zaobljubo – je izbira proti poganstvu, proti bogu denarju. Danes je na?a kultura tudi poganska kultura vojne, kjer ?teje, koliko oro?ja ima?. Vse to so oblike poganstva,« je poudaril sveti o?e ter posvaril, da ne smemo misliti, da je kr??anska kultura kultura zdru?ene stranke, v kateri njeni ?lani skupaj pridobijo mo?. Na ta na?in bi po pape?evih besedah Cerkev postala stranka. Medtem ko kr??anska kultura pomeni »sposobnost razlaganja, razlo?evanja ter ?ivetja kr??anskega sporo?ila, ki ga na?e poganstvo no?e razumeti in sprejeti. Pri?li smo do te to?ke, da ?e nekdo razmi?lja o zahtevah kr??anskega ?ivljenja v dana?nji kulturi, misli, da so le-te ena izmed oblik ekstremizma,« je prepri?an sveti o?e.

Afrike se ne sme izkori??ati, ampak mora rasti

V nadaljevanju pogovora je z jezuiti podelil svoje sanje glede Afrike. Ponovno je spomnil, da svet ponavadi ob misli na Afriko pomisli na to, da jo je potrebno izkoristiti. 

Po pape?evem mnenju je to mehanizem kolektivne podzavesti, ki je napa?en. Afrike se ne sme izkori??ati, ampak mora rasti. Kakor med sre?anjem z jezuiti v Kin?asi, je sveti o?e tudi tokrat poudaril, da so dr?ave afri?ke celine postale neodvisne, vendar samo od tal navzgor, o?itno to ne velja za bogastvo pod zemljo. Spomnil je, da se je o tem pogovarjal na spletnem sre?anju z afri?kimi ?tudenti novembra lani. Navdu?en je bil nad inteligenco teh fantov in deklet, zelo v?e? mu je bil njihov na?in razmi?ljanja. Nadaljeval je, da »Afrika potrebuje tak?ne politike«: ljudi, ki so dobri, inteligentni in lahko pomagajo svojim dr?avam pri rasti. Predvsem pa Afrika potrebuje »politike, ki ne dovolijo, da bi jih zavedla korupcija. Politi?na korupcija namre? ne pu??a prostora za rast dr?ave, ampak jo uni?uje«. Sveti o?e je dejal, da ga to boli, ter spomnil, da v evangeliju jasno pi?e, da ni mogo?e slu?iti dvema gospodarjema: ali slu?i? Bogu ali pa denarju. »Potrebno je formirati po?tene politike in to je tudi va?a naloga,« je pape? naro?il jezuitom.

Jaz preprost? Sam sebi se zdim preve? kompliciran

Na vpra?anje, v ?em je skrivnost njegove preprostosti, je sveti o?e na kratko odgovoril, da se mu ne zdi, da je preprost, ampak se zdi sam sebi preve? kompliciran.

Kako pape? moli?

Jezuite je nadalje zanimalo, kako pape? moli. Odgovoril je, da vsak dan obhaja sveto ma?o in moli brevir. »Vsakdanja bogoslu?na molitev ima svojo lastno zgo??enost.« Dodal je, da v?asih moli ro?ni venec, v?asih pa premi?ljuje ob evangeliju. Poudaril je, da mora za osebno molitev tudi sam, kakor vsi drugi, najti najbolj?i na?in, kako jo ?iveti vsak dan. Spomnil je na sre?anje z ?rtvami nasilja na vzhodnem delu DR Kongo, kjer je sli?al grozljive pripovedi ranjenih, pohabljenih in zlorabljenih oseb. »Jasno je, da po tem nisem mogel moliti z odlomkom Visoke pesmi. Moliti je potrebno tako, da smo potopljeni v resni?nost,« je poudaril sveti o?e in dodal, da se boji »pridigarjev, ki pripravljajo abstraktne, teoreti?ne molitve; pridigarjev, ki govorijo, govorijo in govorijo, toda s praznimi besedami. Molitev je vedno utele?ena«.

Kdaj bo p. Arrupe razgla?en za bla?enega?

Beseda je nato tekla o beatifikaciji p. Arrupeja, nekdanjega vrhovnega predstojnika Dru?be Jezusove. Pape? je povedal, da postopek napreduje, »saj je ena od stopenj ?e zaklju?ena«. Pojasnil je, da je p. Arrupe napisal zelo veliko stvari, kar upo?asnjuje postopek, ker je potrebno prebrati vse. »Bil je ?lovek molitve, ?lovek, ki se je vsak dan boril z Bogom in od tam izvira njegov mo?an poziv k pravi?nosti,« je poudaril sveti o?e in dodal, da je to posebej razvidno v njegovi »oporoki«, to je v govoru, ki ga je imel na Tajskem preden ga je zadela kap, v katerem je poudaril pomen poslanstva med begunci.