杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Katero poslanstvo pape? danes zaupa Dru?bi Jezusovi?

Glede na to, da Dru?ba Jezusova vedno prejme poslanstvo od Petrovega naslednika, je bilo prvo vpra?anje, namenjeno svetemu o?etu, povezano prav s tem. Enega izmed jezuitov je zanimalo, katero je poslanstvo, ki ga pape? danes zaupa Dru?bi Jezusovi. Sveti o?e je odgovoril, da se strinja »z univerzalnimi apostolskimi preferencami, ki jih je pripravila Dru?ba«. Njihovo bistvo je predvsem v tem, da »ka?ejo pot k Bogu preko Duhovnih vaj in razlo?evanja«. Drugi vidik je »poslanstvo sprave in pravi?nosti, ki ga je potrebno uresni?evati na skupni poti z ubogimi, izklju?enimi, s tistimi, ki so ranjeni v svojem dostojanstvu. In potem mladi: potrebno jih je spremljati mlade pri ustvarjanju prihodnosti«. ?etrta preferenca pa je povezana s sodelovanjem »pri skrbi za skupni dom v duhu okro?nice Laudato si’«. Sveti o?e je ob tem poudaril, da je on te univerzalne apostolske preference odobril, »sedaj pa jih morajo jezuiti udejanjiti v vsaki konkretni lokalni stvarnosti na na?ine, ki so najbolj primerni in ustrezni, ne na teoreti?en in abstrakten na?in. Vi jih morate torej aplicirati tukaj v Kongu,« je dejal pape? Fran?i?ek ter dodal, da se zaveda, da v dr?avi veliko te?avo predstavljajo konflikti, boji med skupinami. »Toda odprimo o?i: ves svet je v vojni! Sirija je v vojni ?e 12 let, nato Jemen, Mjanmar z dramo Rohing. Napetosti in spopadi so tudi v Latinski Ameriki. In nato vojna v Ukrajini. Ves svet je v vojni, ne pozabimo tega. Vendar pa se spra?ujem: ali bo ?love?tvo imelo pogum, mo? ali celo prilo?nost, da se vrne nazaj? Gre se naprej, naprej, proti prepadu. Ne vem: to je vpra?anje, ki si ga zastavljam. ?al mi je, da moram to re?i, vendar sem nekoliko pesimisti?en.« Sveti o?e je ob tem ponovno spomnil, da je glavni problem proizvodnja oro?ja, ki se nadaljuje kljub temu, da je na svetu toliko lakote. Izrazil pa je tudi svoje presene?enje nad novicami o nasilju in krutosti, ki prihajajo iz vojn po svetu in si jih je te?ko predstavljati. »Ljudje ne samo ubijajo, ampak to po?nejo zelo kruto. To je zame nekaj novega. Daje mi misliti. Tudi novice iz Ukrajine nam govorijo o krutosti. Tukaj v Kongu pa smo to sli?ali iz neposrednih pri?evanj ?rtev,« je sklenil odgovor na prvo vpra?anje med sre?anjem z jezuiti v Kin?asi pape? Fran?i?ek.

Kako se Cerkev pripravlja na leto 2025

V uvodu v drugo vpra?anje za svetega o?eta so jezuiti omenili njegov lep odnos s patriarhom Bartolomejem, sicer pa jih je zanimalo, kako se Cerkev pripravlja na leto 2025, ko bo minilo 1700 let od prvega nicejskega koncila. Pape? je najprej spomnil na velikega pravoslavnega teologa Ioannisa Zizioulasa, metropolita ki je umrl prav tisti dan, ko je potekalo sre?anje z jezuiti. Sveti o?e je dejal, da je pri?el v Vatikan, da bi predstavil okro?nico Laudato si’. »Bil je strokovnjak za eshatologijo in neko? so ga vpra?ali, kdaj bo pri?lo do enosti med kristjani. Z zdravim realizmom in morda tudi s subtilno ironijo je odgovoril: "Ob koncu ?asov!".« Pape? je povabil k molitvi za metropolita ter dodal, da se ?elita s patriarhom Bartolomejem v pripravi na leto 2025 dogovoriti glede datumov velike no?i, ki bosta prav tisto leto sovpadala. »Obletnico tega koncila ?elimo obhajati kot bratje, nanj se pripravljamo,« je dejal sveti o?e in poudaril, da je bil Bartolomej »prvi patriarh, ki se je po mnogih stoletjih udele?il slovesnosti ob za?etku pape?eve slu?be«.

Zakaj je sprejel ?kofovsko, kardinalsko in pape?ko slu?bo

Naslednje vpra?anje svetemu o?etu je bilo povezano s sprejemom ?kofovske, kardinalske in nato pape?ke slu?be. Kot jezuit profes je namre? izrekel zaobljubo, da ne bo iskal vodstvenih polo?ajev v Cerkvi. Jezuite v Kongu je zanimalo, kaj ga je spodbudilo k temu, da je sprejel omenjene slu?be. Pape? je dejal, da je v trenutku, ko je izrekel zaobljubo, to vzel zares. Ko so ga predlagali za pomo?nega ?kofa v San Miguelu, tega ni sprejel. Nato so ga prosili, da bi bil ?kof na severu Argentine, v pokrajini Corrientes. Nuncij ga je ?elel spodbuditi, da bi sprejel slu?bo in mu povedal, da so tam ru?evine jezuitske preteklosti, vendar pa mu je odgovoril, da ne ?eli biti »varuh teh ru?evin«, in je tudi to zavrnil. »Ti dve pro?nji sem zavrnil zaradi zaobljube, ki sem jo izrekel,« je poudaril sveti o?e in dodal: »Tretji? je pri?el nuncij, vendar ?e s pooblastilom, ki ga je podpisal generalni predstojnik p. Kolvenbach, ki se je strinjal, da sprejmem. ?lo je za mesto pomo?nega ?kofa v Buenos Airesu. Zato sem sprejel v duhu pokor??ine. Nato sem bil imenovan za nad?kofa koadjutorja v svojem mestu, leta 2001 pa za kardinala. Na zadnji konklave sem pri?el z majhnim kov?kom, da bi se takoj vrnil v ?kofijo, vendar sem moral ostati. Verjamem v jezuitsko posebnost glede te zaobljube in storil sem, kar je bilo mogo?e, da ne bi sprejel ?kofovske slu?be«.

Po sinodi za Amazonijo ?e sinoda za pore?je Konga?

Eden izmed jezuitov je spomnil, da podro?je reke Kongo, ki skupaj z Amazonijo predstavlja »zelena plju?a planeta«, ogro?ajo kr?enje gozdov, onesna?evanje ter intenzivno in nezakonito izkori??anje naravnih virov. Svetega o?eta je vpra?al, ?e meni, da bi bilo mogo?e pripraviti sinodo o tej regiji, tako kot je bilo za podro?je Amazonije. Pape? je odgovoril, da je bilo na sinodi o Amazoniji govora o ?etverih »sanjah«, ki veljajo tudi za pore?je Konga: to so dru?bene, kulturne, ekolo?ke in cerkvenostne sanje. Ravnovesje planeta je po njegovih besedah »odvisno tudi od zdravja amazonskega in kongovskega bioma«. Sveti o?e je dodal, da sinode o Kongu ne bo, »gotovo pa bi bilo dobro, ?e bi se ?kofovska konferenca sinodalno anga?irala na lokalni ravni«. Pri tem lahko uporabi ista merila, ki pa jih mora umestiti v konkretno stvarnost de?ele.

O mo?nosti odpovedi petrinski slu?bi

V nadaljevanju pogovora je beseda tekla o mo?nosti odpovedi petrinski slu?bi, jezuite pa je prav tako zanimalo, ?e pape? meni, da mora slu?ba vrhovnega predstojnika Dru?be Jezusove ostati do?ivljenjska. Sveti o?e je povedal, da je res, da je dva meseca po izvolitvi napisal odstopno izjavo in to pismo izro?il kardinalu Bertoneju: v primeru, da bi imel zdravstvene te?ave, ki bi mu prepre?evale opravljanje slu?be, in ne bi bil dovolj pri zavesti, da bi se odpovedal slu?bi. Hkrati pa je poudaril, da to nikakor ne pomeni, da bi odstopanje pape?ev moralo postati nekaj obi?ajnega. »Benedikt je imel pogum, da je to storil, ker se zaradi svojega zdravja ni ?util sposobnega nadaljevati,« je dejal pape? ter dodal, da sam zaenkrat tega nima namena storiti, ker meni, da je pape?eva slu?ba do?ivljenjska. »Ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tako. Pomislite, da je bilo poslanstvo velikih patriarhov vedno do?ivljenjsko. In zgodovinsko izro?ilo je pomembno. ?e pa bi poslu?ali "?en?e", bi morali menjati pape?a vsakih ?est mesecev!«

Naj ostane slu?ba generala jezuitov do?ivljenjska?

Tudi glede slu?be vrhovnega predstojnika jezuitov sveti o?e meni, da mora biti do?ivljenjska, seveda pa se tukaj pojavlja isto vpra?anje kot glede pape?a. Spomnil je, da sta se p. Kolvenbach in p. Nicolás, zadnja dva generala, odpovedala slu?bi iz zdravstvenih razlogov.

Zakaj je pape?u v?e? kongovski obred svete ma?e

Naslednji sklop vpra?anj je bil povezan s Kongom. Jezuiti so pape?a vpra?ali, kaj mu je v?e? pri kongovski inkulturaciji in zlasti pri kongovskem obredu svete ma?e. Le-tega je namre? dvakrat obhajal v Vatikanu, tretji? pa v samem Kongu. Sveti o?e je odgovoril, da mu je kongovski obred v?e?, »ker je umetni?ko delo, liturgi?na in poeti?na mojstrovina. Ustvarjen je bil s cerkvenim in estetskim ?utom. Ne gre za prilagoditev, ampak za stvarnost, ki je poeti?na, ustvarjalna, da je lahko pomenljiva in izhaja iz kongovske stvarnosti.

Cerkev kot poljska bolni?nica

Pape? Fran?i?ek je zatem spregovoril o Cerkvi kot poljski bolni?nici. Cerkev ima po njegovih besedah podobno poklicanost kot bolni?nica: biti mora v slu?bi skrbi, zdravljenja in ?ivljenja. »Ena izmed najslab?ih stvari v Cerkvi je avtoritarnost, ki je sicer ogledalo dru?be, ki je ranjena zaradi posvetnosti in korupcije. Poklicanost Cerkve pa biti blizu ranjenim ljudem. Danes je ta podoba ?e bolj aktualna, glede na vojni scenarij, ki ga do?ivljamo. Cerkev mora biti bolni?nica, ki gre tja, kjer so ranjeni ljudje. Cerkev ni multinacionalka duhovnosti. Poglejte svetnike! Zdraviti, poskrbeti za rane, ki jih ?ivi svet! Slu?ite ljudem! Beseda "slu?iti" je zelo ignacijanska. Ignacijansko geslo je "v vsem ljubiti in slu?iti". Ho?em Cerkev slu?enja,« je ?e dejal sveti o?e v pogovoru z jezuiti v DR Kongo.

Kaj pape? pri?akuje od ?kofov, ki so jezuiti?

Naslednje vpra?anjeje bilo povezano z jezuiti, ki so poklicani v ?kofovsko slu?bo: kaj sveti o?e pri?akuje od njih? Dejal je, da je izbira jezuita za ?kofa odvisna izklju?no od potreb Cerkve. Sam verjame v jezuitsko zaobljubo, da se bodo izogibali, da bi postali ?kofje, »vendar ?e to slu?i za dobro Cerkve, potem to slednje dobro prevlada«. Ob tem je pape? poudaril, da kadar general ali provincial izvejo, da se »razmi?lja o tem, da bi eden izmed jezuitov postal ?kof, posredujejo in znajo dobro "braniti" Dru?bo«. ?e pa se nato vidi, da je potrebno, se to tudi zgodi. Pape? je prav tako pojasnil, da se v primeru, da je prvi na seznamu kandidatov za ?kofa jezuit, poleg njega pa je ?e nekdo drug, ki bi lahko ustrezal tej slu?bi, izbere drugega. »Verjamem v zaobljubo, vendar prevladajo potrebe Cerkve,« je sklenil odgovor sveti o?e.

Pape?eve najve?je tola?be in potrtosti

Najve?jo tola?bo do?ivi, kadar vidi preproste ljudi, ki verujejo. »To mi dobro dene. Moja tola?ba je sveto verno Bo?je ljudstvo, ki je gre?no, vendar veruje,« je dejal pape? Fran?i?ek ter dodal, da ?uti potrtost zaradi elit, gre?nikov in tistih, ki ne verujejo. »Naj bodo duhovniki pastirji ljudstva in ne monsignorji ali "dr?avni kleriki".«

Sporazumi med dr?avo in Cerkvijo

Zadnje vpra?anje med sre?anjem na nunciaturi v Kin?asi pa se je nana?alo na sporazume med dr?avo in Cerkvijo. Enemu izmed jezuitov se je zdelo, da na ta na?in ?kofje dobijo veliko mo?, zato ga je zanimalo, kaj o tem meni pape? Fran?i?ek. Odgovoril je, da to pogosto zadeva odnose med Dr?avo mesta Vatikan in razli?nimi dr?avami. »Namen teh sporazumov je pomagati Cerkvi, da bi ?la naprej, ne pa prikrivati cerkveno posvetnost. Potrebna je varnost za pou?evanje, slu?be in svobodno oznanjevanje evangelija. Cilj torej ni za??ita drugih interesov. Sporazum mora biti namenjen slu?enju in ne posvetnosti,« je sklenil svoje razmi?ljanje sveti o?e.