杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

37. apostolsko potovanje v Kanado, ki je potekalo od 24. do 30. julija, je imelo zna?aj »spokornega romanja«. Po Lombardijevem prepri?anju je doseglo svoj namen: »Zdi se mi, da je potovanje zares doseglo svoje cilje, da je bilo pripravljeno zelo usklajeno in poenoteno. Ni bilo razpr?eno, imelo je zelo natan?no rde?o nit, bilo je dobro pripravljeno.«

Pape? je storil vse, kar je bilo treba. Odpravil se je v kraje, da bi »skupaj s staroselskimi ljudstvi in celotno kanadsko dru?bo prispeval k spravi in zgradil stvarnost harmonije, ki bo lahko tudi v prihodnost gledala na podlagi novih odnosov, ki bodo v celoti spo?tovali dostojanstvo in vrednote vseh komponent«, ki so oblikovale Kanado. Pape?u je prav tako uspelo »vklju?iti vso skupnost kanadske Cerkve«.

»Zdi se mi, da je pape? resni?no opravil pot: pot spokornega priznanja krivde, kar je vedno izhodi??e za vsako resni?no sre?anje z drugimi in z Bogom. In znal je usmeriti to pot k upanju: ni ostal zaprt v priznanju greha, ampak je naredil korak k zavzetosti, ki se je ne ?ivi le prostovoljno, ampak kr??ansko, z velikim zaupanjem v mo? Gospodovega vstajenja in oznanjevanja evangelija,« je za vatikanske medije zatrdil p. Lombardi, ki danes pi?e za jezuitsko revijo La Civiltà Cattolica.

Pot spokornosti prepletena z upanjem, ki izvira iz vere

Pape? je znal svoje govore preplesti s spominom na evangelizacijo Kanade. P. Lombardi je omenil svetega Fran?i?ka de Lavala, ki ga je pape? sam kanoniziral, ter izpostavil celotno kr??ansko izro?ilo, ki so ga prinesli veliki misijonarji prve dobe in je dobilo konkretno obliko v podobi svete Ane. Sveti o?e se je tako »dotaknil srca tradicionalne, ljudske vernosti, ki pa je trdno utemeljena v Cerkvi«. »Skratka, pot spokornosti, ki se nana?a na zlorabe ali nespo?tovanje

 avtohtonih ljudstev in na zelo bole?e dogodke v reziden?nih ?olah, je bila prepletena z nitjo upanja, ki prihaja ravno iz vere v Kristusa, iz pristnega oznanjevanja evangelija,« je zatrdil p. Lombardi in dodal, da se je to pokazalo tudi v kanadski dru?bi.

»Imeli smo zelo eksplicitna sklicevanja na temo sekularizacije kanadske dru?be, ki je privedla tudi do oslabitve vpra?anja, kako se pozitivno in z zaupanjem soo?iti s tem pojavom. Spomnilo se je na prizadevanje velikih kanadskih avtorjev iz zadnjega obdobja: Taylorja, enega najve?jih raziskovalcev sekularizacije in velikega katoli?ana, ter Lonergana, enega najve?jih teologov prej?njega stoletja, ki je temeljito poglobil odnos med oznanjevanjem vere in dana?njo kulturo. Zato lahko re?emo, da ima Kanada v zgodovini evangelizacije tako starodavne kot sodobne reference, ki lahko spodbudijo odgovore na dana?nje te?ave ali izzive.«

Nenehno se boriti proti zlu

P. Lombardi je dejal, da se moramo »z veliko poni?nostjo in konkretnostjo« zavedati, da je te pape?eve »govore, na?ela, dr?e« treba nenehno obujati, saj se jih stalno postavlja pod vpra?aj in pozablja. »Nikoli se ne smemo slepiti, da smo enkrat za vselej spremenili ?lovekovo srce in da smo ga naredili bolj?ega od vsakega greha in vsake napake. Pape?evo pot, tako kot pot Cerkve in vseh nas, ki ?elimo slediti Gospodovemu zgledu, je treba za?eti vedno znova, resnicoljubno priznati storjene napake in posku?ati zaceliti rane, ki se ?e vedno pojavljajo.«

Po Lombardijevem mnenju je v tem smislu bil zelo ganljiv govor o »vodah, ki ozdravljajo«, ki ga je pape? imel ob jezeru svete Ane. »V na?i zgodovini se sre?ujemo tudi z zlom, ki se nenehno pojavlja in na katerega moramo biti opozorjeni, da bi ?e naprej premagovali njegove posledice in pojave. Verjamem, da nam je pape? dal sporo?ilo poguma, zaupanja in upanja, a tudi to, da ne smemo misliti, da smo te?ave dokon?no re?ili. Kdaj bomo vendar na svetu dokon?no vzpostavili mir? Vedno obstaja sku?njava spora, sovra?tva, vojne in sebi?nosti, in temu se moramo nenehno upirati. Tema spo?tovanja drugega in da se ne ?utimo ve?vredne od drugih nas mora vedno spremljati. Kanadska dru?ba to v teh letih pogosto do?ivlja. Primer reziden?nih ?ol je to?ka, ki se dotika pregleda vesti glede spo?tovanja druga?ne kulture in oblike vzgoje, ki ne sme biti zanikanje, temve? odprtost in vrednotenje.«

Preplesti tradicionalne vrednote in oznanjevanje evangelija

Ob koncu pogovora za vatikanske medije je p. Lombardi spregovoril ?e o inkulturaciji vere. Kot je dejal, ta tema spremlja Cerkev od drugega vatikanskega koncila dalje ter se nana?a na vse kulture po svetu, v Latinski Ameriki, Aziji, Afriki ... Med potovanjem v Kanado je vpra?anje

 inkulturacije bilo povezano z odnosom do avtohtonih kultur in njihovih vrednot. Zadnji pape?ev govor, namenjen Inuitom, je po Lombardijevem mnenju bil »prava mojstrovina zavzete inkulturacije, kajti pape? se je eksplicitno skliceval na temeljni dokument o vrednotah inuitske kulture, ki jih je treba ohraniti v dru?bi in svetu, ki se spreminja. Povezal jih je z vrednotami evangelija. Prepletel je oznanjevanje evangelija in tradicionalne vrednote, ki so izzvane s sodobnostjo. To je storil predvsem za inuitsko kulturo.«

O inkulturaciji vsi znamo govoriti na splo?no. A treba jo je izvajati, kar pomeni, da »je treba resno upo?tevati, kaj neka kultura pomeni v vsakdanjem ?ivljenju in kako se izra?a«. »Kako lahko oznanjevanje evangelija ?e dodatno ovrednoti to, kar je v tej kulturi, jo morda o?isti elementov, ki jih je mogo?e in treba prese?i, jih pripelje do nadaljnjega zorenja in podelitve v odnosu tudi z drugimi kulturami,« je dejal p. Lombardi. »V dru?bi, kot je na primer Kanada, ki je zelo bogata z narodi, ki prihajajo s priseljevanjem in temeljijo na  neverjetni raznolikosti, je treba iti do konca in posku?ati razumeti vrednost, jo povezati z evangelijem in jo podeliti tako, da se poka?e njena pomembnost v sedanjem kontekstu – na primer z vidika okoljske vzgoje ali ohranjanja vrednot odnosov v dru?ini ali med generacijami,« kar je po Lombardijevih besedah veliko delo, ki ga je treba opraviti.

»Rekel bi,« je ?e dodal, »da nam je pape? dal konkreten zgled. To mora vsakodnevno poglabljati tudi kanadska Cerkev in vsi ljudje, ki ?ivijo v kanadski dru?bi, katerim se je pribli?al s sodelovanjem, bli?ino in sr?nostjo, ki je navdu?ila vse in je resni?no njegov velik dar.«