杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je na za?etku homilije spregovoril o veselju vere, ki ga morajo ?iveti pastirji Bo?jega ljudstva. Oprl se je na stavek iz prvega Petrovega pisma: »Pásite Bo?jo ?redo, ki vam je zaupana, pazite nanjo, pa ne na silo, ampak prostovoljno« (1 Pt 5,2). Spomnil je, da je Jezus pastir njihovega ?ivljenja, da skrbi zanje, ker jih resni?no ljubi. »Tudi mi, pastirji Cerkve, smo napro?eni za enako velikodu?nost, ko pasemo ?redo, da bi se tako pokazala Jezusova skrb za vse in njegovo so?utje do ran vsakega posameznika.«

Kr??ansko veselje vere

Apostol Peter poziva, naj ?redo vodijo in ne dopustijo, da bi se izgubila, medtem ko se sami ukvarjajo s svojimi zadevami. »Skrbite zanjo s predanostjo in ne?nostjo. In – dodaja – delajte to "prostovoljno", ne pod prisilo: ne kot dol?nost, ne kot pla?ane posve?ene osebe ali sakralni uslu?benci, temve? s pastirskim srcem, z navdu?enjem. ?e najprej gledamo nanj, na Dobrega pastirja, in ne nase, odkrijemo, da za nas ne?no skrbi, ?utimo Bo?jo bli?ino,« je dejal pape? in dodal, da ravno od tu »izvira veselje duhovni?ke slu?be, ?e prej pa veselje vere«.

Gre za veselje, ki ni povezano z bogastvom in varnostjo, ?e manj z ?ivljenjem brez kri?ev in te?av. »Kr??ansko veselje je povezano z izku?njo miru, ki ostane v srcu tudi takrat, ko nas pestijo preizku?nje in stiske, saj vemo, da nismo sami, ampak nas spremlja Bog, ki ni brezbri?en pred na?o usodo. To je kr??ansko veselje: zastonjski dar, gotovost, da nas Kristus ljubi, podpira in objema v vsaki ?ivljenjski situaciji. On je tisti, ki nas osvobaja sebi?nosti in greha, ?alosti osamljenosti, notranje praznine in strahu ter nam daje nov pogled na ?ivljenje in zgodovino.«

Kaj v na?em ?asu ogro?a veselje vere

Zato je pape? zbrane pri ve?ernicah povabil, naj si zastavijo nekaj vpra?anj: Kako pa je z mojim veseljem? Ali na?a Cerkev izra?a veselje evangelija? Ali v na?ih skupnostih obstaja vera, ki privla?i zaradi veselja, ki ga sporo?a? Da bi odgovorili na ta vpra?anja, je treba razmi?ljali o tem, kaj v stvarnosti na?ega ?asa ogro?a veselje vere in kr??ansko izku?njo postavlja v krizo. Pape? je pri tem v ospredje postavil sekularizacijo, ki je ?e zdavnaj spremenila ?ivljenjski stil dana?njega ?loveka in Boga pustila v ozadju. A ko opazujemo dana?njo kulturo, se je treba zavedati dveh mo?nih pogledov na svet, v katerem ?ivimo: eden je »negativni pogled«, drugi pa »pogled, ki razlo?uje«. Pape? ju je v nadaljevanju homilije tudi podrobneje pojasnil.

Negativni pogled be?i pred resni?nostjo

Negativni pogled pogosto izvira iz vere, ki se po?uti napadeno in postane nekak?en »oklep«, s katerim se brani pred svetom, zagrenjeno obto?uje realnost in svet ozna?uje kot zloben in gre?en. Po pape?evih besedah tak?na dr?a ni kr??anska: »Gospod, ki sovra?i posvetnost, ima dober pogled na svet. ?e se ustavimo pri negativnem pogledu, bomo na koncu zanikali u?love?enje, saj bomo be?ali od resni?nosti, namesto da bi se v njej utelesili. Zaprli se bomo vase, jokali nad svojimi izgubami, se nenehno prito?evali ter zapadli v ?alost in pesimizem, ki nikoli ne prihajata od Boga. Namesto tega smo poklicani, da imamo pogled, podoben Bo?jemu, ki zna prepoznati dobro in ga vztrajno i??e, vidi in neguje. Ne gre za naiven pogled, temve? za pogled, ki razlo?uje stvarnost.«

Sklicujo? se na Pavla VI. in njegovo apostolsko spodbudo Evangelii nuntiandi je pape? Fran?i?ek izpostavil, da je pri razlo?evanju sekulariziranega sveta pomembno razumeti, kaj je sekularizacija in kaj sekularizem. »Sekularizacija je "prizadevanje, ki je samo po sebi upravi?eno in legitimno ter nikakor ni nezdru?ljivo z vero ali religijo" (prim. apostolska spodbuda Evangelii Nuntiandi, 55), da bi odkrili zakone stvarnosti in ?love?kega ?ivljenja, ki jih je dolo?il Stvarnik. Pravzaprav Bog ne ?eli, da bi bili su?nji, ampak otroci, ne ?eli odlo?ati namesto nas in nas zatirati s sveto oblastjo v

 svetu, ki mu vladajo verski zakoni. Ne, ustvaril nas je svobodne in od nas zahteva, da smo odrasle in odgovorne osebe v ?ivljenju in dru?bi,« je poudaril pape?. Nekaj drugega je sekularizem, kot je pojasnil Pavel VI. Gre za »pojmovanje ?ivljenja, ki je popolnoma lo?eno od povezave s Stvarnikom, tako da Bog postane "odve?en in v napoto", nastajajo varljive in razli?ne "nove oblike ateizma": "potro?ni?ka civilizacija, hedonizem, povzdignjen v najvi?jo vrednoto, te?nja po mo?i in prevladi, diskriminacija vseh vrst" (ibid.)«. Po Fran?i?kovih besedah je torej za pastirje in tudi za posve?ene, semeni??nike in pastoralne delavce zelo pomembno znati razlo?evati: »?e podle?emo negativnemu pogledu in sodimo povr?no, tvegamo, da bo pri?lo do napa?nega sporo?ila, kot da se za kritiko sekularizacije skriva nostalgija po sakraliziranem svetu, po dru?bi preteklih dni, v kateri so imeli Cerkev in njeni duhovniki ve?jo mo? in dru?beno pomembnost. To je napa?na perspektiva.«

V krizi ni vera, ampak na?ini oznanjevanja

Problem sekularizacije za nas kristjane ne sme imeti manj?ega dru?benega pomena ali pomeniti izgubo materialnega bogastva in privilegijev, je bil jasen pape? Fran?i?ek. Sekularizacija »nas poziva k razmisleku o spremembah v dru?bi, ki so vplivale na na?in, kako ljudje razmi?ljajo in si organizirajo ?ivljenje«: »?e se osredoto?imo na ta vidik, ugotovimo, da ni v krizi vera, ampak nekatere oblike in na?ini, s katerimi jo oznanjamo. Zato je sekularizacija izziv za na?o pastoralno domi?ljijo, je "prilo?nost za preoblikovanje duhovnega ?ivljenja v nove oblike in nove na?ine obstoja" (C. Taylor, A Secular Age, Cambridge 2007, 437). Pogled, ki razlo?i, nas torej spodbuja, da ponovno odkrijemo novo gore?nost za evangelizacijo, i??emo nove jezike, spreminjamo nekatere pastoralne prioritete, se usmerimo na bistveno, medtem ko nam poka?e te?ave, ki jih imamo pri posredovanju veselja vere.«

»Dragi bratje in sestre, treba je oznanjati evangelij, da bi dana?njim mo?kim in ?enskam podarili veselje vere. Toda to oznanjevanje ni predvsem v besedah, ampak v pri?evanju, ki je pre?eto z zastonjsko ljubeznijo, kot to po?ne Bog z nami. Gre za oznanilo, ki kli?e po utele?enju v osebnem in cerkvenem ?ivljenjskem slogu, ki lahko ponovno ustvari ?eljo po Gospodu, vlije upanje, posreduje zaupanje in verodostojnost.«

Poiskati nove na?ina oznanjevanja

Pape? Fran?i?ek je zatem zbranim predlagal tri izzive: pomagati spoznati Jezusa, pri?evanje in bratstvo. V duhovnih pu??avah na?ega ?asa, ki jih ustvarjata sekularizem in brezbri?nost, se je treba vrniti k prvemu oznanilu. »Ponavljam: nujno se je treba vrniti k prvemu oznanilu. Ne moremo si domi?ljati, da bomo veselje vere sporo?ali tako, da bomo tistim, ki ?e niso sprejeli Gospoda v svoje ?ivljenje, predstavili sekundarne vidike ali da bomo le ponavljali nekatere prakse ali pastoralne oblike iz preteklosti. Poiskati je treba nove na?ine za oznanjevanje bistva evangelija tistim, ki se ?e niso sre?ali s Kristusom. Za to je potrebna pastoralna ustvarjalnost, da bi se pribli?ali ljudem tam, kjer ?ivijo - ne ?akati, da oni pridejo k nam -, in na?li prilo?nosti za poslu?anje, dialog in sre?anje.« Treba se je vrniti v Galilejo, kjer smo zmenjeni z Jezusom. Vrniti se v Galilejo in po neuspehu za?eti znova. Vsak ima svojo "Galilejo", kraj prvega oznanila.

Bole?ina in sram morata postati prilo?nost za spreobrnjenje

Drugi izziv je pri?evanje. Za oznanjevanje evangelija je namre? treba biti verodostojen. Pri tem je pape? spregovoril o krivicah, ki so bile storjene staroselskemu prebivalstvu: »Cerkev v Kanadi se je podala na novo pot, potem ko jo je ranilo in pretreslo zlo, ki so ga zagre?ili nekateri njeni otroci. V mislih imam predvsem spolne zlorabe mladoletnikov in ranljivih oseb, ?kandale, ki zahtevajo odlo?no ukrepanje in nepovraten boj. Skupaj z vami ?elim vse ?rtve ponovno prositi za odpu??anje. Bole?ina in sram, ki ju ?utimo, morata postati prilo?nost za spreobrnjenje: nikoli ve?! Ko razmi?ljamo o poti ozdravitve in sprave z na?imi staroselskimi brati in sestrami, si kr??anska skupnost ne sme nikoli ve? dovoliti, da bi se oku?ila z idejo, da je ena kultura

 nadrejena drugi in da je legitimno uporabljati sredstva prisile proti drugim.« Ne dovolimo, da bi kakr?na koli ideologija odtujila in pome?ala ?ivljenjske sloge in oblike na?ih ljudstev ter si jih na ta na?in pokorila in jih nadvladala. Novi napredki ?love?tva naj postanejo del njihove kulturne identitete z vidika njihove kulture.

Da bi porazili kulturo izklju?evanja je po pape?evih besedah treba za?eti ravno pri »nas samih«: pri pastirjih, ki se ne ?utijo ve?vredne od bratov in sester Bo?jega ljudstva; posve?eni naj ?ivijo bratstvo in svobodo v pokor??ini skupnosti; semeni?niki naj so krotki in voljni slu?abniki; pastoralni delavci naj svojega slu?enja ne razumejo kot oblasti. »Vi ste protagonisti in graditelji druga?ne Cerkve: poni?ne, krotke, usmiljene, ki spremlja v procesih in odlo?no deluje za inkulturacijo, ki ceni vsakega in vse kulturne in verske raznolikosti.«

Bratstvo. Cerkev kot ?ola ?love?nosti

Ob koncu je sveti o?e spregovoril ?e o bratstvu kot tretjem izzivu: »Cerkev bo verodostojna pri?evalka evangelija toliko bolj, kolikor bolj bodo njeni ?lani ?iveli v ob?estvu, ustvarjali prilo?nosti in prostore, da bo vsakdo, ki se pribli?uje veri, na?el gostoljubno skupnost, ki zna poslu?ati in vzpostavljati dialog ter spodbuja kakovostne odnose.« Gre za ?ivljenje v kr??anski skupnosti, ki tako postane »?ola ?love?nosti, kjer se u?imo ljubiti drug drugega kot brate in sestre, kjer smo pripravljeni sodelovati za skupno dobro. V sredi??u evangelijskega oznanila je namre? Bo?ja ljubezen, ki nas preoblikuje in naredi sposobne za ob?estvo z vsemi in slu?enje vsem. Cerkev je poklicana, da utele?a to ljubezen brez meja ter tako gradi sanje, ki jih ima Boga za ?love?tvo: da smo vsi bratje.« Po pape?evih besedah je pot ravno to: »Vlagati v bratske odnose z vsemi, s staroselskimi brati in sestrami, z vsakim bratom in sestro, ki ju sre?amo, kajti na obli?ju vsakega se zrcali Bo?ja navzo?nost.«