杏MAP导航

Massimiliano Menichetti 鈥� Pietro Parolin

To bo 拧est zelo zgo拧膷enih dni, na katere se pape啪 Fran膷i拧ek pripravlja, da jih bo pre啪ivel v Kanadi. 膶aka ga celotna dr啪ava, delno ranjena zaradi grozot preteklosti, v kateri so domorodna ljudstva trpela nasilje in pomanjkanje zaradi kolonialne miselnosti, ki je izra啪ala politike in prakse kulturne asimilacije, namenjene izni膷enju identitete staroselcev. Sam pape啪 je zatrdil, da bo ta obisk »spokorno romanje«, ki bo »prispevalo k 啪e za膷eti poti sprave in ozdravljenja«. 笔补辫别啪 Fran膷i拧ek se bo po sre膷anjih, ki jih je imel v zadnjih mesecih v Vatikanu, ponovno dotaknil bole膷ine in trpljenja prvotnih skupnosti. Prosil bo odpu拧膷anja, molil in prina拧al lu膷 upanja in sprave, ki je ni mogo膷e lo膷iti od iskanja resnice, od o膷i拧膷evanja spomina, od bli啪ine 啪rtvam zlorab in nasilja. V sredi拧膷u tega 37. apostolskega potovanja pape啪a Fran膷i拧ka je tudi sre膷anje s kanadsko Cerkvijo, ki se, tako kot v mnogih dr啪avah, soo膷a z izzivom mo膷no sekulariziranega konteksta. Vatikanski dr啪avni tajnik, kardinal Pietro Parolin poudarja, da 啪eli pape啪 na konkreten na膷in pokazati svojo bli啪ino trpe膷emu prebivalstvu, »moliti z njimi in postati romar med njimi«.

Eminenca, pape啪 Fran膷i拧ek se pripravlja na odhod v Kanado. Gre za zelo za啪eleno potovanje?
Da, vsekakor zelo za啪eleno potovanje, v sredi拧膷u katerega bo objem z domorodnimi ljudstvi in 鈥嬧�媧 lokalno Cerkvijo. Na to je minulo nedeljo spomnil sveti o膷e, ko je rekel: »Pri拧el bom med vas predvsem v Jezusovem imenu, da bi sre膷al in objel staroselske prebivalce«. 笔补辫别啪 je ve膷krat izkazal veliko pozornost do avtohtonih prebivalcev. Mislim na razli膷ne obiske na njegovih potovanjih, na 拧tevilna sre膷anja, ki jih je imel v Vatikanu in tudi na apostolsko spodbudo Querida Amazonia. V primeru kanadskih staroselcev gre, kot je pojasnil v nedeljo,  za »spokorno romanje«, ki sledi sre膷anjem z nekaterimi njihovimi predstavniki v Rimu marca in aprila letos. Po poslu拧anju in prvem sre膷anju je zdaj prilo啪nost za 拧ir拧o izmenjavo. 笔补辫别啪 bo za ve膷 dni potoval v kraje, ki so med seboj tudi zelo oddaljeni, z 啪eljo, da obi拧膷e staroselske skupnosti tam, kjer 啪ivijo. Prav gotovo je nemogo膷e odzvati se vsem povabilom in obiskati vse kraje, vsekakor pa svetega o膷eta motivira volja po konkretni bli啪ini. Tukaj bi rekel, da je bli啪ina tudi v tem primeru klju膷na beseda. 笔补辫别啪 ne 啪eli le izgovarjati besed, ampak predvsem biti blizu, na konkreten na膷in pokazati svojo bli啪ino. Na pot se odpravlja, da bi se z rokami dotaknil trpljenja teh ljudstev, z njimi molil in postal romar med njimi.

Aprila je sveti o膷e prosil odpu拧膷anje za sodelovanje nekaterih katoli膷anov pri zlu, storjenemu domorodnim ljudstvom, zlasti za tiste, ki so bili odgovorni v reziden膷nih 拧olah med koncem 19. in zadnjimi desetletji 20. stoletja. Bodo torej sre膷anje, odpu拧膷anje in sprava vodilo teh 拧estih kanadskih dni?
Kot se vsi spomnimo, je na sre膷anju 1. aprila pape啪 izrazil sram in ogor膷enje zaradi dejanj mnogih kristjanov, ki so se, namesto da bi pri膷evali za evangelij, prilagodili kolonialni miselnosti in pretekli vladni politiki kulturne asimilacije, ki je resno 拧kodovala domorodnim skupnostim. Zlasti je bila bole膷a vloga nekaterih katoli膷anov v tako imenovanem sistemu reziden膷nih 拧ol, kar je privedlo do odtujitve 拧tevilnih staroselskih otrok iz njihovih dru啪in. Ta zgodovinski kontekst oblikuje in ozna膷uje spokorno razse啪nost, kot sem 啪e spomnil, tega potovanja, v katerem bosta zagotovo izstopali temi zdravljenja ran in sprave. A ne le to, saj bodo sre膷anja po sledeh tistih, ki so bila v Rimu, tudi v znamenju bratstva in upanja. Bodo pa  tudi v znamenju razmisleka o vlogi, ki jo imajo staroselci 拧e danes. Pravzaprav je lahko koristno za vsakogar, 膷e ponovno odkrije 拧tevilne svoje vrednote in nauke. Mislim na primer na skrb za dru啪ino in skupnost, skrb za stvarstvo, na pomen, ki ga pripisujemo duhovnosti, mo膷no vez med generacijami, spo拧tovanje starej拧ih. Ravno zaradi tega je za pape啪a pomembno, da bo praznoval praznik sv. Joahima in Ane, Jezusovih starih star拧ev, znotraj konteksta tega potovanja.

Petrov naslednik bo potrdil katoli拧ko Cerkev v veri in se bo na svojo izrecno 啪eljo udele啪il romanja k jezeru Svete Ane. Bo morda prosil za nov evangelizacijski zagon v de啪eli z velikimi viri, ne le naravnimi?
Na vsakem svojem apostolskem potovanju in nasploh v svoji u膷iteljski slu啪bi sveti o膷e ne samo potrjuje kr拧膷ansko skupnost, ampak 啪eli biti tudi brat v veri skupaj z Bo啪jim ljudstvom tako, da tudi sam postane romar v kraje, ki jih obiskuje in do verskih izro膷il, ki jih sre膷a. Tako si je mo膷no 啪elel do啪iveti bogoslu啪ni trenutek ob jezeru sv. Ane , ki mu doma膷ini pravijo »bo啪je jezero«. Tja 啪e ve膷 kot sto let romajo v 膷ast sveti Ani, Jezusovi babici, in v teh vodah se kopajo 拧tevilni bolniki ranjeni na telesu in duhu. Na tem mestu in v kontekstu zelo sugestivnega naravnega okolja se bo lepo, glede evangelizacije, vrniti k izvirom vere. Pomislimo na Jezusa, ki od啪eja in zdravi tako, da vliva vodo  Svetega Duha, vodo, ki vre za ve膷no 啪ivljenje. Isto膷asno, tako kot v drugih etapah svojih preteklih potovanj, pape啪 ne bo pozabil spomniti na nujnost evangelizacije v visoko sekulariziranem kontekstu, pri 膷emer se bo opiral prav na izzive, ki jih sekularizem postavlja na拧im pastoralnim prioritetam, na拧i govorici in zlasti na splo拧no na拧emu na膷inu biti Cerkev in njenemu pri膷evanju vere danes.

Geslo obiska je »Hoditi skupaj«. Kaj sveti o膷e pri膷akuje od tega potovanja?
To geslo poleg tega, da nakazuje pot, ki se je za膷ela s kanadskimi staroselskimi skupnostmi, spominja na besedo »sinoda«. Kot je pape啪 pogosto ponavljal, sinoda ni ob膷asen dogodek, temve膷 je cerkveni slog, ki smo ga vsi poklicani prevzeti v duhu evangelija in prvih kr拧膷anskih skupnosti, slog, ki se uresni膷uje v medsebojnem poslu拧anju, v dialogu, v pastoralnem razlo膷evanju skupnosti in v bratstvu. Predvidevam, da bo prav v tem duhu sveti o膷e ponovno oznanil prero拧ko besedo evangelija, ki nas vabi h graditvi bratstva, k izgradnji miru, k premagovanju delitev, ki pogosto niso posledica samo osebne sebi膷nosti, ampak tudi izkrivljene miselnosti in pogledov. V tem smislu sveti o膷e, ko spominja na pomen medsebojne dejavne ljubezni, nedvomno upa, da bo lahko bistveno spodbudil pot, ki sta jo Cerkev in kanadska dru啪ba 啪e za膷eli glede sprave in ozdravljenja. Pot, ki izhaja iz »o膷i拧膷enja spomina« ponovno po啪ivi 啪eljo po skupni bratski hoji, v kateri sodelujejo vsi, tako Cerkev kot civilna dru啪ba. Tako kot na mnogih podro膷jih je ta »skupna hoja« danes bistvenega pomena bolj kot kadarkoli prej. Pravzaprav je le na ta na膷in mogo膷e graditi in se odpirati upanja polni prihodnosti.