杏MAP导航

Massimiliano Menichetti – Pietro Parolin

To bo ?est zelo zgo??enih dni, na katere se pape? Fran?i?ek pripravlja, da jih bo pre?ivel v Kanadi. ?aka ga celotna dr?ava, delno ranjena zaradi grozot preteklosti, v kateri so domorodna ljudstva trpela nasilje in pomanjkanje zaradi kolonialne miselnosti, ki je izra?ala politike in prakse kulturne asimilacije, namenjene izni?enju identitete staroselcev. Sam pape? je zatrdil, da bo ta obisk »spokorno romanje«, ki bo »prispevalo k ?e za?eti poti sprave in ozdravljenja«. Pape? Fran?i?ek se bo po sre?anjih, ki jih je imel v zadnjih mesecih v Vatikanu, ponovno dotaknil bole?ine in trpljenja prvotnih skupnosti. Prosil bo odpu??anja, molil in prina?al lu? upanja in sprave, ki je ni mogo?e lo?iti od iskanja resnice, od o?i??evanja spomina, od bli?ine ?rtvam zlorab in nasilja. V sredi??u tega 37. apostolskega potovanja pape?a Fran?i?ka je tudi sre?anje s kanadsko Cerkvijo, ki se, tako kot v mnogih dr?avah, soo?a z izzivom mo?no sekulariziranega konteksta. Vatikanski dr?avni tajnik, kardinal Pietro Parolin poudarja, da ?eli pape? na konkreten na?in pokazati svojo bli?ino trpe?emu prebivalstvu, »moliti z njimi in postati romar med njimi«.

Eminenca, pape? Fran?i?ek se pripravlja na odhod v Kanado. Gre za zelo za?eleno potovanje?
Da, vsekakor zelo za?eleno potovanje, v sredi??u katerega bo objem z domorodnimi ljudstvi in ??z lokalno Cerkvijo. Na to je minulo nedeljo spomnil sveti o?e, ko je rekel: »Pri?el bom med vas predvsem v Jezusovem imenu, da bi sre?al in objel staroselske prebivalce«. Pape? je ve?krat izkazal veliko pozornost do avtohtonih prebivalcev. Mislim na razli?ne obiske na njegovih potovanjih, na ?tevilna sre?anja, ki jih je imel v Vatikanu in tudi na apostolsko spodbudo Querida Amazonia. V primeru kanadskih staroselcev gre, kot je pojasnil v nedeljo,  za »spokorno romanje«, ki sledi sre?anjem z nekaterimi njihovimi predstavniki v Rimu marca in aprila letos. Po poslu?anju in prvem sre?anju je zdaj prilo?nost za ?ir?o izmenjavo. Pape? bo za ve? dni potoval v kraje, ki so med seboj tudi zelo oddaljeni, z ?eljo, da obi??e staroselske skupnosti tam, kjer ?ivijo. Prav gotovo je nemogo?e odzvati se vsem povabilom in obiskati vse kraje, vsekakor pa svetega o?eta motivira volja po konkretni bli?ini. Tukaj bi rekel, da je bli?ina tudi v tem primeru klju?na beseda. Pape? ne ?eli le izgovarjati besed, ampak predvsem biti blizu, na konkreten na?in pokazati svojo bli?ino. Na pot se odpravlja, da bi se z rokami dotaknil trpljenja teh ljudstev, z njimi molil in postal romar med njimi.

Aprila je sveti o?e prosil odpu??anje za sodelovanje nekaterih katoli?anov pri zlu, storjenemu domorodnim ljudstvom, zlasti za tiste, ki so bili odgovorni v reziden?nih ?olah med koncem 19. in zadnjimi desetletji 20. stoletja. Bodo torej sre?anje, odpu??anje in sprava vodilo teh ?estih kanadskih dni?
Kot se vsi spomnimo, je na sre?anju 1. aprila pape? izrazil sram in ogor?enje zaradi dejanj mnogih kristjanov, ki so se, namesto da bi pri?evali za evangelij, prilagodili kolonialni miselnosti in pretekli vladni politiki kulturne asimilacije, ki je resno ?kodovala domorodnim skupnostim. Zlasti je bila bole?a vloga nekaterih katoli?anov v tako imenovanem sistemu reziden?nih ?ol, kar je privedlo do odtujitve ?tevilnih staroselskih otrok iz njihovih dru?in. Ta zgodovinski kontekst oblikuje in ozna?uje spokorno razse?nost, kot sem ?e spomnil, tega potovanja, v katerem bosta zagotovo izstopali temi zdravljenja ran in sprave. A ne le to, saj bodo sre?anja po sledeh tistih, ki so bila v Rimu, tudi v znamenju bratstva in upanja. Bodo pa  tudi v znamenju razmisleka o vlogi, ki jo imajo staroselci ?e danes. Pravzaprav je lahko koristno za vsakogar, ?e ponovno odkrije ?tevilne svoje vrednote in nauke. Mislim na primer na skrb za dru?ino in skupnost, skrb za stvarstvo, na pomen, ki ga pripisujemo duhovnosti, mo?no vez med generacijami, spo?tovanje starej?ih. Ravno zaradi tega je za pape?a pomembno, da bo praznoval praznik sv. Joahima in Ane, Jezusovih starih star?ev, znotraj konteksta tega potovanja.

Petrov naslednik bo potrdil katoli?ko Cerkev v veri in se bo na svojo izrecno ?eljo udele?il romanja k jezeru Svete Ane. Bo morda prosil za nov evangelizacijski zagon v de?eli z velikimi viri, ne le naravnimi?
Na vsakem svojem apostolskem potovanju in nasploh v svoji u?iteljski slu?bi sveti o?e ne samo potrjuje kr??ansko skupnost, ampak ?eli biti tudi brat v veri skupaj z Bo?jim ljudstvom tako, da tudi sam postane romar v kraje, ki jih obiskuje in do verskih izro?il, ki jih sre?a. Tako si je mo?no ?elel do?iveti bogoslu?ni trenutek ob jezeru sv. Ane , ki mu doma?ini pravijo »bo?je jezero«. Tja ?e ve? kot sto let romajo v ?ast sveti Ani, Jezusovi babici, in v teh vodah se kopajo ?tevilni bolniki ranjeni na telesu in duhu. Na tem mestu in v kontekstu zelo sugestivnega naravnega okolja se bo lepo, glede evangelizacije, vrniti k izvirom vere. Pomislimo na Jezusa, ki od?eja in zdravi tako, da vliva vodo  Svetega Duha, vodo, ki vre za ve?no ?ivljenje. Isto?asno, tako kot v drugih etapah svojih preteklih potovanj, pape? ne bo pozabil spomniti na nujnost evangelizacije v visoko sekulariziranem kontekstu, pri ?emer se bo opiral prav na izzive, ki jih sekularizem postavlja na?im pastoralnim prioritetam, na?i govorici in zlasti na splo?no na?emu na?inu biti Cerkev in njenemu pri?evanju vere danes.

Geslo obiska je »Hoditi skupaj«. Kaj sveti o?e pri?akuje od tega potovanja?
To geslo poleg tega, da nakazuje pot, ki se je za?ela s kanadskimi staroselskimi skupnostmi, spominja na besedo »sinoda«. Kot je pape? pogosto ponavljal, sinoda ni ob?asen dogodek, temve? je cerkveni slog, ki smo ga vsi poklicani prevzeti v duhu evangelija in prvih kr??anskih skupnosti, slog, ki se uresni?uje v medsebojnem poslu?anju, v dialogu, v pastoralnem razlo?evanju skupnosti in v bratstvu. Predvidevam, da bo prav v tem duhu sveti o?e ponovno oznanil prero?ko besedo evangelija, ki nas vabi h graditvi bratstva, k izgradnji miru, k premagovanju delitev, ki pogosto niso posledica samo osebne sebi?nosti, ampak tudi izkrivljene miselnosti in pogledov. V tem smislu sveti o?e, ko spominja na pomen medsebojne dejavne ljubezni, nedvomno upa, da bo lahko bistveno spodbudil pot, ki sta jo Cerkev in kanadska dru?ba ?e za?eli glede sprave in ozdravljenja. Pot, ki izhaja iz »o?i??enja spomina« ponovno po?ivi ?eljo po skupni bratski hoji, v kateri sodelujejo vsi, tako Cerkev kot civilna dru?ba. Tako kot na mnogih podro?jih je ta »skupna hoja« danes bistvenega pomena bolj kot kadarkoli prej. Pravzaprav je le na ta na?in mogo?e graditi in se odpirati upanja polni prihodnosti.