杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Gr?ki novinar je izpostavil pomen ekumenskega dialoga med tokratnim potovanjem ter izreden na?in, kako je pape? prosil za odpu??anje. Zanimalo ga je, kaj namerava Vatikan na podro?ju ekumenizma storiti v bli?nji prihodnosti. Spomnil je, da sta pape? Fran?i?ek in patriarh Bartolomej ?e povabila vse kristjane, naj leta 2025 obele?ijo spomin na 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. Drugo vpra?anje pa se je nana?alo na osnutek dokumenta Evropske unije glede bo?i?a.

Pro?nja za odpu??anje

»Hvala. Prosil sem odpu??anja, prosil sem odpu??anja pred Hieronimom, svojim bratom, za vse razdeljenosti, ki so med kristjani, predvsem za tiste, ki smo jih povzro?ili mi, katoli?ani. Prav tako sem ?elel prositi odpu??anja ob pogledu na vojno za neodvisnost – na to me je opozoril Hieronim – ko se je del katoli?anov postavil na stran evropskih vlad, da bi prepre?ili gr?ko neodvisnost. Po drugi strani pa so katoli?ani na otokih podpirali neodvisnost, ?li so celo v vojno, nekateri so dali ?ivljenje za domovino. … Prav tako sem ?elel prositi odpu??anja za pohuj?anje razdeljenosti, vsaj za tisto, kar je na?a krivda. Na?a usta so tiho, ko ?utimo, da se moramo opravi?iti. Vedno mi dobro dene, ko pomislim, da se Bog nikoli ne naveli?a odpu??ati, nikoli, nikoli. Mi smo tisti, ki se naveli?amo prositi za odpu??anje; in ?e Boga ne prosimo odpu??anja, bomo zanj te?ko prosili brate. Te?je je prositi za odpu??anje brata kot Boga, saj vemo, da On re?e: "Ja, pojdi pojdi, odpu??eno ti je." V odnosu do bratov pa ?utimo sram in poni?anje. Vendar pa je v dana?njem svetu potrebna dr?a poni?anja in pro?nje za odpu??anje. V svetu se dogaja toliko stvari, toliko ?ivljenj je izgubljenih, toliko vojn … Kako to, da ne prosimo odpu??anja? In tudi zadnje opravi?ilo, ki mi je pri?lo iz srca, je v zvezi z dramo migrantov, za pohuj?anje tolikih, ki so izgubili ?ivljenje tako, da so se utopili.«

Sinodalnost: u?iti se hoditi skupaj

Sveti o?e je prav tako spomnil na vidik sinodalnosti, ki je pomemben za Cerkev. Delitev na kler in laike je po njegovih besedah funkcionalna, medtem ko gre za isto ?redo. Potrebno je poslu?anje, skupna hoja, kar pomeni tudi beseda sinoda: syn odos, hoditi po poti skupaj. »To je smisel sinodalnosti: pravoslavne Cerkve in katoli?ke Cerkve vzhodnega obreda so to ohranile, medtem ko je latinska Cerkev na sinodo pozabila. Pape? Pavel VI. je bil tisti, ki je ponovno uvedel sinodalno pot pred 54, 56 leti. In hodimo po poti, da bi se navadili na sinodalnost, na to, da bi hodili skupaj.«

Dokument EU o bo?i?u: moda razvodenelega laizicma

Glede predloga dokumenta Evropske unije o bo?i?u pa je pape? dejal, da gre za anahronizem: »V zgodovini je to posku?alo narediti veliko diktatur. Pomislite na Napoleona, na nacisti?no in komunisti?no diktaturo. To je moda razvodenelega laicizma. ... Vendar pa to v zgodovini ni delovalo. Ko govorimo o Evropski uniji, menim, da je potrebno naslednje: Evropska unija mora vzeti v roke ideale ustanovnih o?etov, ki so bili ideali enotnosti in veli?ine, ter paziti, da ne bi dajala prostora ideolo?kim kolonizacijam. Te bi lahko vodile do razdeljenosti dr?av in do propada Evropske unije. Evropska unija mora spo?tovati vsako dr?avo, kakor je strukturirana znotraj. Ohranjati raznolikost dr?av in jih ne uniformirati. Menim, da tega ne bo storila, to ni bil njen namen, vendar mora biti pozorna. Vsaka dr?ava ima svojo posebnost, vendar je vsaka dr?ava odprta za druge.«

Demokracijo ogro?ajo populizmi

Gr?ka novinarka se je navezala na pape?eve besede v predsedni?ki pala?i, ko je govoril o »umikanju demokracije«. Zanimalo jo je, na katere dr?ave je ob tem mislil ter kaj bi rekel voditeljev, ki se izrekajo za verne kristjane, vendar pa hkrati spodbujajo nedemokrati?ne vrednote in politike. »Demokracija je zaklad, zaklad civilizacije in potrebno ga je varovati.« Sveti o?e je dejal, da vidi dve nevarnosti, ki ogro?ata demokracijo: najprej so to populizmi, ki se najprej pojavijo na enem koncu, nato na drugem, potem pa za?nejo kazati kremplje. Kot primer je navedel nacizem: ?lo je za populizem, ki je trdil, da brani nacionalne vrednote, nato pa je uspel izni?iti demokrati?no ?ivljenje, pravzaprav ?ivljenje ljudi, in postal krvava diktatura. Pape? je poudaril, da populizmi nimajo nobene zveze s »popularizmi«, ki pomenijo svobodno izra?anje ljudstev, ki se ka?ejo s svojo identiteto, folkloro, svojimi vrednotami, z umetnostjo. Po drugi strani pa je po besedah svetega o?eta demokracija ogro?ena takrat, ko se ?rtvuje nacionalne vrednote, ko se »razvodenijo« v neke vrste »imperij«, »nadnacionalno vlado«.

Kdor gradi zidove, je izgubil ob?utek za lastno zgodovino

Naslednje vpra?anje je bilo povezano z migracijami, ki ne zadevajo le Sredozemlja, ampak celotno Evropo. Nem?kega novinarja je zanimalo, kaj sveti o?e pri?akuje na tem podro?ju od posameznih dr?av, predvsem Poljske, Rusije, pa tudi Nem?ije s svojo novo vlado. »Glede oseb, ki prepre?ujejo migracije ali zapirajo meje, bom dejal tole: Zdaj je v modi postavljati zidove ali bode?e ?ice. Najprej bom rekel tole: pomisli na ?as, ko si bil ti migrant in ti niso dovolili vstopiti. Ti si ?elel pobegniti iz svoje de?ele in zdaj si ti tisti, ki ?eli? zgraditi zidove. To dobro dene. Kdor namre? gradi zidove, izgubi ob?utek za zgodovino, za lastno zgodovino. Za ?as, ko je bil sam su?enj v drugi dr?avi.« Po pape?evih besedah imajo mnogi, ki gradijo zidove, to izku?njo. Ob tem je ponovno spomnil, da mora vsaka dr?ava videti, koliko migrantov lahko sprejme, saj jih je potem potrebno tudi spremljati, za??ititi in integrirati. Zato pa je potrebno sodelovanje med dr?avami, ki si migrante razporedijo. »?e ne bomo razre?ili problema migrantov, tvegamo, da bo na?a dana?nja civilizacija v Evropi, potonila.« Sveti o?e je dejal, da ga je presenetilo, ko je na sre?anju z mladimi v Atenah videl, da so bili iz zelo razli?nih kultur. Ko je to omenil prevajalcu, je ta dejal, da je to prihodnost Gr?ije: integracija, v njej pa je prav tako potrebno rasti.

Razlagati dogodke s hermenevtiko tedanjega ?asa

V nadaljevanju je sveti o?e odgovoril na vpra?anje, zakaj je tako hitro sprejel odstop pari?kega nad?kofa ter glede poro?ila o spolnih zlorabah v Franciji. »Ko se dela tak?ne raziskave, moramo biti previdni pri interpretacijah.« Pape? je ponovno spomnil, da je potrebno dolo?eno zgodovinsko situacijo razlagati s hermenevtiko ?asa, o katerem govorimo, ne z na?o. Kot primer je navedel su?enjstvo: »Pravimo, da je to brutalnost. Zlorabe izpred 70 ali 100 let so brutalnost. Toda na?in, kako so to ?iveli tedaj, ni bil isti kot danes: na primer dr?a, ki se je uporabljala v primeru zlorab v Cerkvi, je bilo prikrivanje. ?al se tak?na dr?a uporablja tudi v mnogih dru?inah, v soseskah. Mi pravimo, da se to ne sme prikrivati. Vendar pa je vedno potrebno razlagati s hermenevtiko tistega ?asa, ne z na?o.«

Aupetitov odstop sprejet na ?rtveniku hinav??ine

Glede odstopa pari?kega nad?kofa pa se je pape? vpra?al, kaj tako hudega je storil, da je moral odstopiti. Ker nih?e od prisotnih ni odgovoril na vpra?anje, je sveti o?e dejal: »?e ne poznamo obto?be, ne moremo obsojati ... Preden odgovorim, bom rekel: razi??ite, kajti obstaja nevarnost, da re?emo "bil je obsojen". Kdo ga je obsodil? Javno mnenje, opravljanje ... ne vemo ... ?e vi veste, zakaj, povejte, sicer ne morem odgovoriti. In ne boste vedeli, zakaj, ker je ?lo za njegovo slabost, kajti pregre?il se je glede ?este zapovedi, ampak ne popolnoma; ?lo je za majhne ne?nosti in masa?e tajnice, to je o?itek. To je greh, vendar ne veliki greh, kajti grehi po?elenja niso najve?ji. Najve?ji so tisti, ki so povezani z grehi angela lu?i: napuh, sovra?tvo. Tako je Aupetit gre?nik, kot sem jaz – ne vem, ?e se tudi vi tako ?utite ... morda – kot je bil Peter, ?kof, na katerem je Jezus Kristus utemeljil Cerkev. Kako to, da je tedanja skupnost sprejela gre?nega ?kofa, in to s tako velikimi grehi kot je bila zatajitev Kristusa! Ker je bila to normalna Cerkev, navajena je bila, da se je vedno ?utila gre?no; vsi, bila je poni?na Cerkev. Vidi se, da na?a Cerkev ni vajena imeti gre?nega ?kofa, pretvarjamo se in re?emo: moj ?kof je svetnik ... Ne, ta rde?i klobuk ... vsi smo gre?niki. Ko pa opravljanje raste, raste, raste in jemlje ugled ?loveku, ne bo mogel vladati, ker je izgubil ugled; ne zaradi svojega greha, ki je greh – tako kot Petrov, tako kot moj in tvoj – ampak zaradi opravljanja ljudi. Zato sem sprejel odstop, ne na ?rtveniku resnice, ampak na ?rtveniku hinav??ine.«

Sre?anje s patriarhom Kirilom v bli?nji prihodnosti

Zadnje vpra?anje pa je bilo ponovno ekumenske narave. Rusko novinarko je zanimalo, kdaj se bo pape? Fran?i?ek sre?al s patriarhom Kirilom, kak?ni so njuni skupni na?rti ter s kak?nimi te?avami se mora soo?ati na tej poti. Sveti o?e je odgovoril, da je sre?anje s patriarhom Kirilom predvideno v bli?nji prihodnosti: »Mislim, da bo prihodnji teden pri?el k meni Hilarion, da se dogovorimo glede sre?anja. Patriarh mora iti na potovanje, morda na Finsko, v vsakem primeru pa sem jaz vedno pripravljen iti v Moskvo, na dialog z bratom. Za dialog z bratom ni protokolov, s pravoslavnim bratom, pa naj se imenuje Kiril, Krizostom, Hieronim; in ko se sre?amo, nismo prisiljeno prijazni, ampak si povemo stvari v obraz, vendar kot bratje. In lepo je videti brate, ki se prepirajo, ker pripadajo isti materi, materi Cerkvi; vendar pa so malo razdeljeni: nekateri zaradi dedi??ine, drugi pa zaradi zgodovine, ki jih je lo?ila. Vendar pa si moramo prizadevati, da bi delali in hodili v enosti in za enost. Hvale?en sem Hieronimu, Krizostomu in vsem patriarhom, ki ?elijo hoditi skupaj. Veliki pravoslavni teolog Ziziulas, ki ?tudira eshatologijo, je neko? v ?ali dejal: enost bomo na?li v eshatonu! Tam bo enost. Vendar pa je to na?in, da re?emo: ne smemo sedeti pri miru in ?akati, da se teologi dogovorijo. Pravijo, da je Atenagora rekel Pavlu VI.: po?ljiva vse teologe na nek otok, naj razpravljajo, midva pa pojdiva skupaj nekam drugam. Vendar je to ?ala. Naj teologi ?e naprej ?tudirajo, ker je to dobro za nas in nam pomaga razumevati, kako priti do enosti. Medtem pa hodimo naprej skupaj, skupaj molimo, skupaj opravljajmo dela dejavne ljubezni. Mislim, da ima ?vedska, na primer, luteransko in katoli?ko Karitas skupaj. Mi lahko delamo in molimo skupaj, ostalo pa naj delajo teologi.«