V pripravi na 35. apostolsko potovanje: pape? Janez Pavel II. v Gr?iji
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Gr?ija je bila leta 2001 prva postaja jubilejnega romanja Janeza Pavla II. po poteh svetega Pavla. Med sprejemno slovesnostjo je poudaril, da »inkulturacija evangelija v gr?kem svetu ostaja zgled za vsako inkulturacijo«. Zatem se je pape? sre?al s tedanjim nad?kofom Aten in vse Gr?ije, njegovo bla?enostjo Kristodoulosom. Prosil je odpu??anja za rane, povezane z dramati?nimi zgodovinskimi dogodki, kot je plenjenje Konstantinopla leta 1204.
Plenjenje Konstantinopla: pro?nja za odpu??anje
»Nedvomno je potreben osvobajajo? proces pre?i??enja spomina. Za pretekle in sedanje prilo?nosti, ko so sinovi in h?ere katoli?ke Cerkve z dejanji ali opustitvami gre?ili proti svojim pravoslavnim bratom in sestram, naj nam Gospod podeli odpu??anje, za katerega Ga prosimo! Nekateri spomini so ?e posebej bole?i in nekateri dogodki iz daljne preteklosti so pustili globoke rane v spominu in srcih dana?njih ljudi. V mislih imam uni?ujo?e plenjenje cesarskega mesta Konstantinopla, ki je bilo dolgo ?asa opora kr??anstva na vzhodu. Tragi?no je, da so se plenilci, ki so sklenili zagotoviti kristjanom prost dostop do Svete de?ele, nato obrnili proti lastnim bratom v veri.«
Navdih svetega Pavla
Ob obisku katedrale svetega Dionizija v Atenah je pape? Janez Pavel II. spomnil, da je bil ta svetnik »eden izmed prvih Grkov, ki se je spreobrnil, ko je poslu?al Pavlovo pridiganje o vstajenju.« Zbranim je za?elel, da bi tudi oni »sprejeli to skrivnost zveli?anja; da bi jo ?iveli in o njej pri?evali svojim bratom.«
Skupna izjava o kr??anskih koreninah Evrope
V gr?ki prestolnici odmevajo tudi besede znamenitega Pavlovega govora na Areopagu, ki so zapisane v Apostolskih delih. Na kraju, kjer je apostol poganov nagovoril Aten?ane, je bila med obiskom Janeza Pavla II. v gr??ini in angle??ini prebrana Skupna izjava o kr??anskih koreninah Evrope. V njej je med drugim zapisano: »Midva, pape? Janez Pavel II., rimski ?kof, in Kristodoulos, nad?kof Aten in vse Gr?ije, pred bemo (podijem) Areopaga, s katerega je sv. Pavel, veliki apostol poganov, "poklican za apostola, odbran za Bo?ji evangelij" (Rm 1,1), oznanil Aten?anom edinega pravega Boga, O?eta, Sina in Svetega Duha ter jih povabil k veri in spreobrnjenju, ?eliva skupaj izjaviti: Bogu se zahvaljujeva za najino sre?anje in za medsebojni pogovor v tem slavnem mestu Atene, sede?u primasa gr?ke apostolske pravoslavne Cerkve. Z enim glasom in enim srcem ponavljava besede apostola poganov: "Prosim vas, bratje, pri imenu na?ega Gospoda Jezusa Kristusa, da vsi govorite isto in naj ne bo med vami razdorov. Bodite pa izpopolnjeni v istem umevanju in istem mi?ljenju."«
Skupna molitev
4. maja 2001 popoldan so nad?kof Kristodoulos in drugi metropoliti svetega sinoda gr?ke pravoslavne Cerkve obiskali pape?a Janeza Pavla II. na sede?u apostolske nunciature v Atenah. Ob koncu sre?anja je sveti o?e nepri?akovano nad?kofa Kristodoulosa vpra?al, ?e lahko skupaj zmolijo O?ena? v gr??ini, kar so tudi storili.
Pri?evati na dana?njih areopagih
Zaklju?no dejanje apostolskega potovanja Janeza Pavla II. v Gr?iji je bila sveta ma?a v ?portni dvorani Olimpijskega sredi??a v Atenah 5. maja 2001: »Biti tukaj v Atenah in spominjati se Pavlovega ?ivljenja pomeni biti povabljeni oznanjevati evangelij do skrajnih meja sveta; predlagati svojim sodobnikom zveli?anje, ki ga je prinesel Kristus, in jim pokazati poti svetosti in pravilnega nravnega ?ivljenja, ki predstavljajo odgovore na Gospodov klic … Po zgledu svetega Pavla in prvih skupnosti je potrebno nujno razviti prilo?nosti za dialog z na?imi sodobniki, zlasti tam, kjer je v igri prihodnost ?loveka in ?love?tva, tako da sprejetih odlo?itev ne bi vodili izklju?no politi?ni in ekonomski interesi, ki zanemarjajo dostojanstvo ljudi in potreb, ki iz njega izhajajo. Areopagi, ki danes spodbujajo pri?evanje kristjanov, so ?tevilni.«
Dialog med kr??anstvom in filozofijo
Pape? je med homilijo spomnil tudi na rodoviten dialog med kr??ansko vero in filozofijo: »Va?a de?ela ima dolgo tradicijo modrosti in humanizma. Od za?etkov kr??anstva so si filozofi prizadevali, da bi pokazali "vez med razumom in vero ... Delo filozofov in prvih kr??anskih apologetov nam omogo?a, da po sledeh svetega Pavla in njegovega govora v Atenah za?nemo ploden dialog med kr??ansko vero in filozofijo.«