Pape? med novinarsko konferenco: Karitativnost, ljubezen in bratstvo so pot
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
»Karitativnost, ljubezen in bratstvo so pot, ki jo je potrebno prehoditi.« Tako je poudaril sveti o?e med novinarsko konferenco na letalu iz Bagdada v Rim, po intenzivnem ?tiridnevnem obisku Iraka. Na za?etku sre?anja je pozdravil msgr. Dieunonnéja Datonouja, novega koordinatorja pape?kih potovanj, nato pa novinarje nagovoril z naslednjimi besedami: »Najprej hvala za va?e delo, za va?o dru?bo in za va?o utrujenost. Danes je dan ?ena, ?estitke ?enskam! Med sre?anjem z ?eno ira?kega predsednika so se pogovarjali, zakaj ne obstaja dan mo?kih. Jaz sem rekel: zato, ker mi mo?ki vedno praznujemo! Predsednikova ?ena mi je govorila o ?enskah, danes je povedala lepe stvari, o mo?i, ki jo imajo ?enske, ko pripomorejo k temu, da gredo ?ivljenje, zgodovina, dru?ina in toliko drugih stvari naprej.«
Vpra?anja novinarjev, ki jih bomo skupaj s pape?evimi odgovori podrobneje predstavili v prihodnjih dneh, so bila tokrat ve?inoma povezana z apostolskim potovanjem. Enega izmed novinarjev je zanimalo, ?e je po sre?anju z ajatolo Al Sistanijem mogo?e pri?akovati, da bi sveti o?e tudi s ?iitsko vejo islama, podpisal podoben dokument kot je Izjava o ?love?kem bratstvu. Tudi drugo vpra?anje se je nana?alo na zgodovinsko sre?anje z Al Sistanijem, in sicer v kolik?ni meri je bilo sre?anje z ajatolo tudi sporo?ilo za verske voditelje v Iranu.
Sveti o?e je prav tako odgovoril na vpra?anje, ?e meni, da bo potovanje v Irak najpomembnej?i obisk njegovega pontifikata, ter ?e se bo kdaj vrnil v Argentino. Podrobneje je razlo?il, kako poteka proces odlo?itve glede apostolskih potovanj ter ponovno izrazil svojo bli?ino Siriji. Dotaknil se je tudi vpra?anja glede mo?nosti sinode o Bli?njem vzhodu ali drugih pobud, ki bi pomagale tamkaj?njim kristjanom soo?ati izzive.
Pape? Fran?i?ek je dejal, da se je v teh mesecih pandemije po?util skoraj kot v zaporu, ker se ni mogel sre?evati z ljudmi, vendar pa je ponovno poudaril, da je vedno potrebno spo?tovati navodila odgovornih oblasti.
Novi dokument o ?love?kem bratstvu s ?iiti?
Prvo vpra?anje za svetega o?eta se je nana?alo na njegovo sre?anje z ajatolo Al Sistanijem. Libanonskega novinarja je zanimalo, ?e lahko pri?akujemo, da bo sveti o?e tudi s ?iitsko vejo islama podpisal podoben dokument kot je Izjava o ?love?kem bratstvu, ki jo je pred dvema letoma v Abu Dhabiju podpisal z imamom Al Tayebom. »Dokument iz Abu Dhabija se je z velikim imamom pripravljal na skrivnem; ?est mesecev, preko molitve, premi?ljevanja in popravljanja besedila. Morda se sli?i domi?ljavo, vendar to je bil prvi korak k temu, o ?emer me spra?ujete. Lahko re?emo, da bi bil to drugi korak in da bodo sledili ?e naslednji. Pot bratstva je pomembna. Dokument iz Abu Dhabija je v meni pustil nemir bratstva in potem je iz?la okro?nica Fratelli tutti. Potrebno je preu?evati oba dokumenta, saj gresta v isto smer, po poti bratstva. Ajatola Al Sistani ima stavek, ki si ga sku?am dobro zapomniti: ljudje so ali bratje po veri ali enaki po stvarjenju. Bratstvo in enakost, vendar pa za nas to, kar je manj kot enakost, ni sprejemljivo. Menim, da gre tudi za kulturno pot. Pomislimo na nas kristjane, na primer na tridesetletno vojno ali na ?entjernejsko no?. Kako se spreminja miselnost med nami: na?a vera nam pomaga to odkriti. Jezusovo razodetje je ljubezen in karitativnost ter nas vodi k temu. Vendar pa koliko stoletij je potrebnih, da bi jo uresni?ili! To je pomembno, ?love?ko bratstvo, vsi ljudje smo bratje, in skupaj z drugimi verstvi moramo iti naprej. Drugi vatikanski koncil je storil velik korak na tem podro?ju, prav tako tudi druge ustanove kasneje: Svet za pospe?evanje enosti kristjanov in Svet za medverski dialog. Kardinal Ayuso (predsednik Pape?kega sveta za medverski dialog, op. p.) nas danes spremlja. Ti si ?lovek, si Bo?ji otrok in si moj brat, pika! To bi bila najpomembnej?a oznaka in velikokrat je potrebno tvegati, da bi storili ta korak! Veste, da obstajajo nekatere kritike: da pape? ni pogumen, da se ne zaveda, da dela korake proti katoli?kemu nauku, da je le korak stran od herezije, obstajajo tveganja. Vendar pa se te odlo?itve vedno sprejemajo v molitvi, v dialogu, se vpra?a za nasvet, premi?ljuje. Niso kaprice in so tudi v skladu s tem, kar je u?il koncil.«
Obisk Libanona
Isti novinar je spomnil, da je Janez Pavel II. dejal, da je Libanon, bolj kot dr?ava, sporo?ilo. Po njegovem mnenju sicer to sporo?ilo izginja, je pa svetega o?eta vpra?al, ?e lahko v kratkem pri?akujemo njegov obisk Libanona. »Libanon je sporo?ilo, Libanon trpi, Libanon je ve? kot ravnovesje; ima ?ibkost razli?nosti, nekatere izmed njih ?e niso dosegle sprave. Vendar pa ima trdnost velikega ljudstva, ki je doseglo spravo, kot trdnost ceder. Patriarh Rai me je prosil, naj med tem potovanjem naredim postanek v Bejrutu, vendar se mi je zdelo malo premalo … Ena drobtinica v primerjavi s problemom, z dr?avo, ki trpi kot Libanon. Napisal sem mu pismo in mu obljubil, da bom odpotoval tja. Vendar pa je Libanon v tem trenutku v krizi – ne ?elim biti ?aljiv, vendar je v ?ivljenjski krizi. Libanon je zelo velikodu?en pri sprejemu beguncev.«
Sre?anje z ajatolo tudi sporo?ilo za verske voditelje v Iranu?
Tudi naslednje vpra?anje je bilo povezano z zgodovinskim sre?anjem z Al Sistanijem. Novinarja nem?ke tiskovne agencije DPA je zanimalo, ?e je bilo sre?anje z ajatolo tudi sporo?ilo za verske voditelje v Iranu: »Menim, da je bilo sporo?ilo vsesplo?no. ?util sem, da moram iti na to romanje vere in pokore in se sre?ati z njim, ki je velik, moder, Bo?ji mo?: to se zazna ?e takoj, ko ga ?lovek poslu?a. Rekel bi, da gre za sporo?ilo za vse in on je oseba, ki je modra in tudi preudarna. Povedal mi je, da ?e deset let ne sprejema ljudi, ki ga ?elijo obiskati iz politi?nih in kulturnih razlogov, ampak se sre?a samo s tistimi, ki imajo verske namene. Med sre?anjem je bil zelo spo?tljiv in jaz sem bil po?a??en. Tudi med pozdravom. On nikoli ne vstane, vendar je dvakrat vstal, da bi me pozdravil. Je poni?en in moder mo?; to sre?anje je dobro delo moji du?i. Je nekak?na lu? in te modre osebe so povsod, saj je bila Bo?ja modrost raztresena po vsem svetu. Enako je s svetniki, ki niso samo tisti, ki so na oltarjih. Dogaja se vsak dan, tisti, ki jim jaz pravim svetniki izza sosednjih vrat, mo?je in ?ene, ki dosledno ?ivijo svojo vero, katerakoli ?e je. Tisti, ki ?love?ke vrednote, bratstvo ?ivijo dosledno. Menim, da bi morali odkriti te ljudi, opozoriti nanje, saj je veliko zgledov … Ko je tudi v Cerkvi veliko ?kandalov, to ne pomaga. Vendar pa opozorimo na ljudi, ki i??ejo pot bratstva, svetnike izza sosednjih vrat, in gotovo bomo na?li ljudi v na?i dru?ini: kak?nega dedka in kak?no babico.«
Pape? nima "domovinofobije"
?panska novinarka je poudarila, da je bil apostolski obisk Iraka zelo odmeven po vsem svetu. Svetega o?eta je vpra?ala, ?e misli, da bi bilo lahko to najpomembnej?e potovanje pontifikata, govorilo se je tudi, da je bilo najbolj tvegano. Glede na to, da bo ?ez nekaj dni minilo osem let od njegove izvolitve za pape?a, je novinarko prav tako zanimalo, ?e sveti o?e ?e vedno misli, da bo njegov pontifikat kratek, ter ?e se bo kdaj vrnil v Argentino: »Za?el bom z zadnjim vpra?anjem. Vem, da je povezano s knjigo mojega prijatelja novinarja Nelsona Castra, zdravnika. Napisal je knjigo o boleznih predsednikov in neko? sem mu rekel: "?e pride? v Rim, mora? napisati knjigo o boleznih pape?ev, saj bo zanimivo vedeti o njihovih boleznih, posebej o nekaterih v zadnjih ?asih." Z menoj je imel intervju in nato je iz?la knjiga: rekli so mi, da je dobra, jaz je nisem videl. Eno izmed vpra?anj, ki mi ga je zastavil, je bilo naslednje: "?e boste odstopili, se boste vrnili v Argentino ali boste ostali tukaj?" Jaz sem rekel: ne bom se vrnil v Argentino, ampak bom ostal v svoji ?kofiji. Vendar pa je potrebno odgovor upo?tevati skupaj z vpra?anjem. Kdaj bom ?el v Argentino ali zakaj ne grem … na to vpra?anje vedno odgovorim malo ironi?no: v Argentini sem bil 76 let, to je dovolj, mar ne? Ne vem, zakaj se tega ne pove, ampak novembra leta 2017 je bilo na?rtovano potovanje v Argentino. Za?elo se je z delom, predvideval se je obisk ?ila, Argentine in Urugvaja. Vendar pa je bila v tistem ?asu v ?ilu predvolilna kampanja, decembra je bil izvoljen naslednik Michelle Bachelet in jaz bi moral iti tja preden se je zamenjalo vodstvo, vendar ni bilo mogo?e. Mislili smo narediti takole: januarja gremo v ?ile in potem v Argentino in Urugvaj. Vendar pa ni bilo mogo?e, ker je januar za ti dve dr?avi tako, [kot tukaj] julij in avgust. Ko smo ponovno razmi?ljali o tem, je pri?el predlog, da bi pridru?ili ?e Peru. Peru namre? ni bil vklju?en v potovanje v Ekvador, Bolivijo in Paragvaj. Tako je nastalo potovanje januarja 2018 v ?ile in Peru. To ?elim povedati, da se ne bi fantaziralo o "domovinofobiji": ko bo prilo?nost, se bo lahko opravilo tudi to potovanje: poleg Argentine sta tukaj ?e Urugvaj in ju?na Brazilija.«
Kako pride do odlo?itev za potovanja?
»Glede potovanj: preden sprejmem odlo?itev glede potovanj, najprej poslu?am. Povabil je veliko. Poslu?am nasvete svetovalcev, tudi drugih ljudi. V?asih kdo pride in re?em: kaj misli?, moram iti v tisti kraj? Poslu?anje mi dobro dene, to mi pomaga kasneje sprejeti odlo?itve. Poslu?am svetovalce in na koncu veliko molim, razmi?ljam, o nekaterih potovanjih sem zelo veliko razmi?ljal. Odlo?itev potem pride od znotraj, iz trebuha, skoraj spontano, vendar pa kot zrel sad. Gre za dolgo pot. Nekatere so la?je, druge pa te?je. Odlo?itev za to potovanje prihaja ?e od prej: prvo povabilo je bilo s strani prej?nje veleposlanice, pediatrinje, ki je bila predstavnica Iraka; dobra je, vztrajala je. Potem je pri?la veleposlanica pri Italiji, ona je borbena ?enska. Potem je pri?el novi veleposlanik pri Svetem sede?u. Pred tem je pri?el predsednik. Vse te stvari so ostale v moji notranjosti. Vendar pa je ?e nekaj, kar me je spodbudilo k tej odlo?itvi, in bi rad omenil: ena izmed vas mi je podarila ?pansko izdajo knjige "Zadnje dekle". Jaz sem jo prebral v italijan??ini. Govori o jazidih in Nadia Murad v njej pripoveduje stra?ne stvari. Svetujem vam, da jo preberete. Glede na to, da gre za biografsko delo, se bo lahko na nekaterih delih zdela malo te?ka, vendar pa je bil zame to poglavitni razlog za odlo?itev. Ta knjiga je delala znotraj mene … tudi ko sem poslu?al Nadio, ki mi je pripovedovala stra?ne stvari … Vse te stvari, skupaj s knjigo, po razmisleku o mnogih problematikah, so na koncu privedle do odlo?itve.«
Septembra v Budimpe?to, morda ?e na obisk k Slovakom
»Potem, glede osmega leta pontifikata. Ne vem, ?e se bodo potovanja upo?asnila ali ne, vendar vam priznam, da sem se med tem potovanjem veliko bolj utrudil kot med prej?njimi. 84 [let] … ne pridejo sama. ?as te?e … Vendar pa bomo videli. Zdaj [septembra] bom moral iti na Mad?arsko za sklepno ma?o mednarodnega evharisti?nega kongresa. Ne na obisk dr?ave, k ma?i. Vendar pa sta od Budimpe?te do Bratislave dve uri vo?nje z avtomobilom: zakaj ne bi obiskal Slovakov? Ne vem, tako se za?nejo stvari.«
Med potovanjem nevarnost za nove oku?be in smrti
Novinar iz ZDA je poudaril, da je bilo potovanje izrednega pomena za ljudi, ki so lahko videli svetega o?eta, vendar pa je bilo hkrati tudi veliko prilo?nosti za ?irjenje virusa, posebej med tistimi osebami, ki niso bile cepljene, so bile nagnetene ali med tistimi, ki so pele. Svetega o?eta je vpra?al, ?e ga je med odlo?anjem o potovanju in njegovih posledicah skrbelo tudi dejstvo, da bi lahko ljudje, ki bi pri?li, da bi ga videli, tudi zboleli in celo umrli. »Kot sem rekel pred kratkim, se potovanja "kuhajo" ve? ?asa v moji notranjosti, in to je ena od stvari, ki me je zelo te?ila. Veliko sem razmi?ljal in molil glede tega in na koncu sem sprejel odlo?itev, svobodno, ki je pri?la od znotraj. In dejal sem: Tisti, ki mi da, da se odlo?im, naj poskrbi za ljudi. Tako sem sprejel odlo?itev, vendar pa po tem, ko sem molil in se zavedal tveganj. Po vsem tem.«
Sinoda ali druge pobude za Bli?nji vzhod
Francoska novinarka je spomnila na mnoge izzive kot so nasilje, migracije in pri?evanje vere, s katerimi se morajo soo?ati kristjani na tem podro?ju, ter na sinodo pred desetimi leti, ki je bila posve?ena Bli?njemu vzhodu, vendar pa je bila zaradi napada na katedralo v Bagdadu prekinjena. Zanimalo jo je, ?e ima pape? v mislih regionalno sinodo ali kak?no drugo pobudo za Bli?nji vzhod. »Sinode nimam v mislih. Pobude da, odprt sem za mnoge, vendar pa na sinodo nisem pomislil. Vi ste vrgli prvo seme, bomo videli, kaj se bo zgodilo. ?ivljenje kristjanov v Iraku je te?ko, vendar pa ne samo ?ivljenje kristjanov. Pravkar sem govoril o jazidih, vendar pa je bilo te?ko tudi za pripadnike drugih verstev, ki se niso podredili oblasti ISIS. Ne vem, zakaj, vendar jim je to dalo zelo veliko mo?.«
Pravica, da se migrira, in pravica, da se ne migrira
»Res je, obstaja problem migracij. Ko smo se v?eraj z avtomobilom vra?ali iz Karako?a v Erbil, je bilo veliko ljudi, ogromno mladih. Nekdo me je vpra?al: kak?na je prihodnost za te mlade? Kam bodo ?li? Mnogi bodo morali zapustiti dr?avo, mnogi. V petek, pred odhodom na pot, me je pri?lo pozdravit dvanajst ira?kih beguncev. Eden izmed njih je imel no?no protezo, ker je pobegnil tako, da se je skril pod tovornjak, in se je pri tem po?kodoval. Mnogi so pobegnili, mnogi. Migracija je dvojna pravica: pravica, da se ne migrira, in pravica, da se migrira. Ti ljudje nimajo ne ene ne druge, saj ne morejo, da ne bi migrirali – a ne vedo, kako naj to storijo. In ne morejo migrirati, ker se svet ?e ne zaveda, da je migracija ?lovekova pravica.«
Alan Kurdi simbol ?love?tva
»Eden izmed italijanskih sociologov mi je govoril o demografski zimi v Italiji ter mi dejal: "V manj kot ?tiridesetih letih bomo morali 'uva?ati' tujce, ki bodo delali in pla?evali davke za na?e pokojnine." Vi Francozi ste bili bolj zviti, z zakonodajo, ki je naklonjena dru?ini, ste ?li deset let naprej, va?a raven rasti je zelo visoka. Vendar pa se migracijo ?ivi kot neke vrste invazijo. V?eraj po ma?i sem ?elel sre?ati – ker je on prosil – o?eta Alana Kurdija. Ta otrok, Alan Kurdi, je simbol, zato sem [njegov] kip podaril Organizaciji Zdru?enih narodov za prehrano in kmetijstvo. Je simbol, ki je ve? kot le otrok, ki je umrl med migracijo: je simbol mrtvih civilizacij, civilizacij, ki umirajo, ki ne morejo pre?iveti, simbol ?love?tva. Potrebni so nujni ukrepi, da bi mogli ljudje imeti delo v lastni dr?avi in jim ne bi bilo treba migrirati. Prav tako so potrebni ukrepi, ki varujejo pravico do migracije.«
Integracija migrantov, velikodu?nost dr?av
»Res je, da mora vsaka dr?ava dobro preu?iti, koliko ljudi lahko sprejme, saj ne gre zato, da se jih sprejme in pusti na obali. Pomeni, da jih je potrebno sprejeti, spremljati, jim pomagati napredovati ter jih integrirati. Integracija migrantov je klju?na. Naj povem dve zanimivosti: teroristi, ki so napadli v Zaventem v Belgiji, so bili Belgijci; rojeni v Belgiji, vendar pa so bili islamski migranti, ki so bili getoizirani in ne integrirani. Drugi primer: ob koncu obiska na ?vedskem me je na poslovilni slovesnosti pozdravila ministrica: bila je zelo mlada in je imela posebno fizionomijo. Bila je h?i migranta in ?vedinje: tako je integrirana, da je postala ministrica! ?e pogledamo ta dva primera, nam bosta dala zelo veliko misliti. Potrebna je integracija. V zvezi migracijo, ki je drama tega podro?ja, bi se ?elel tudi zahvaliti velikodu?nim dr?avam; dr?avam, ki sprejemajo migrante: Libanon je bil velikodu?en do migrantov, mislim, da je tam dva milijona Sircev [1,5 milijona in 400.000 Palestincev]; Jordanija – ?al ne bomo leteli nad Jordanijo – kralj Abdulah je zelo prijazen, ?elel nas je pozdraviti z letali, ko bi ?li mimo, zdaj se mu zahvaljujem. Jordanija je bila izredno velikodu?na: ve? kot milijon in pol migrantov. In mnoge druge dr?ave, omenim samo dve. Hvala tem velikodu?nim dr?avam! Najlep?a hvala!«
Sirija v srcu, vendar potovanje tja ni predvideno
Italijanska novinarka je svetemu o?etu najprej rekla, da je v treh dneh v Iraku storil to, o ?emer mogo?ne?i sveta razpravljajo trideset let. Zanimalo jo je, ?e ima v na?rtu tudi potovanje v Sirijo ali v katero drugo dr?avo na Bli?njem vzhodu. »Glede Bli?njega vzhoda je edina predpostavka, pa tudi obljuba, Libanon. Nisem razmi?ljal o potovanju v Sirijo. Vendar pa sem zelo blizu mu?eni in ljubljeni Siriji, kakor jo imenujem. Spominjam se popoldneva molitve na Trgu sv. Petra na za?etku pontifikata. Bila je adoracija Najsvetej?ega, molilo se je ro?ni venec … koliko muslimanov je s preprogo molilo skupaj z nami za mir v Siriji, za zaustavitev bombardiranj, v trenutku, ko je bilo re?eno, da bo potekal hud napad. Sirijo nosim v srcu, vendar pa do sedaj nisem pomislil, da bi jo obiskal.«
O ?asu pandemije in ponovnih avdiencah z verniki
Novinarka poljske tiskovne agencije PAP se je v uvodu v svoje vpra?anje navezala na pretekle mesece, ko so bile zaradi pandemije tudi dejavnosti svetega o?eta zelo omejene in ni mogel sre?ati veliko ljudi. Zanimalo jo je, kaj je pape? ob?util v Karako?u, kjer je imel po ve? kot enem letu ponovno bli?nji stik z mno?icami. Drugo vpra?anje pa se je nana?alo na splo?ne avdience – ?e bodo ob upo?tevanju vseh zdravstvenih navodil lahko ponovno potekale v prisotnosti vernikov. »Jaz se po?utim druga?e, ko sem na avdiencah dale? od ljudi. ?im prej bi rad za?el s splo?nimi avdiencami. Upamo, da bodo pogoji za to, glede tega se dr?im predpisov odgovornih oblasti. One so odgovorne in jim je dana Bo?ja milost, da nam pri tem pomagajo. Odgovorni so za to, da dajejo predpise. Naj nam bo v?e? ali ne, vendar so oni odgovorni in morajo tako delati. Sedaj sem ponovno za?el z opoldansko molitvijo, z razdaljo je mogo?e. Bil je predlog, da bi za?eli z majhnimi splo?nimi avdiencami, vendar pa se ?e nisem odlo?il in se ne bom, dokler ne bo jasno, kako se situacija odvija.«
Zastonjska bli?ina Bo?jemu ljudstvu
»Vendar pa po teh mesecih zapora – resni?no sem se po?util nekako zaprtega – zame to pomeni ponovno o?iveti; ker pomeni dotakniti se Cerkve, dotakniti se svetega Bo?jega ljudstva, dotakniti se vseh ljudstev. Duhovnik postane duhovnik, da bi slu?il, v slu?bi Bo?jemu ljudstvu, ne zaradi kariere, ne zaradi denarja. Pri dana?nji ma?i smo brali o Naamanovem ozdravljenju. Ta Sirec je ?elel potem, ko je bil ozdravljen, dati darove, vendar pa jih je prerok Elizej zavrnil. Sveto pismo nadaljuje: Elizejev slu?abnik je stekel za Naamanom in ga prosil za darove. In Bog je rekel: "Gobavost, ki jo je imel Naaman, bo? zdaj imel ti." (prim. 2 Kr 5,1-27) Bojim se, da mi, ki smo v Cerkvi, posebej duhovniki, nimamo te zastonjske bli?ine Bo?jemu ljudstvu, kajti to nas re?uje, in delamo tako, kot Naamanov slu?abnik: da, pomagati, vendar pa potem iti nazaj … Te gobavosti se bojim. Edino, ki nas re?uje gobavosti pohlepa, o?abnosti, je sveto Bo?je ljudstvo. Tisto, o katerem je Bog rekel Davidu: "Jaz sem te vzel iz ?rede, ne pozabi na ?redo." To, kar je Pavel rekel Timoteju: "Spominjaj se svoje mame in babice, ki sta te 'dojili' z vero." To je, ne izgubiti pripadnosti Bo?jemu ljudstvu in postati privilegirana kasta posve?enih, klerikov, ?esarkoli. Zato nas stik z ljudstvom re?uje, nam pomaga; mi damo ljudstvu evharistijo, pridiganje, zakramente in obrede, vendar pa nam ljudje dajo pripadnost. Ne pozabimo na to pripadnost svetemu Bo?jemu ljudstvu.«
Karako?. Pretresljiv pogled na ru?evine in odpu??anje
»V Karako?u … nisem si predstavljal ru?evin, ki so v Mosulu, v Karako?u, resni?no si jih nisem predstavljal. Da, prej sem videl stvari, prebral knjigo, vendar pa to pretrese, je pretresljivo. Najbolj pa se me je dotaknilo pri?evanje neke mame v Karako?u. Najprej je spregovoril duhovnik, ki resni?no ve, kaj je rev??ina, slu?enje, pokora, zatem pa ?ena, ki je v prvih bombnih napadih ISIS izgubila sina. Izrekla je besedo "odpu??anje". Bil sem ganjen. Mama, ki re?e: odpu??am in prosim odpu??anja zanje. Ob tem sem se spomnil na potovanje v Kolumbijo, na . Tam je veliko ljudi, posebej mater in ?ena, pripovedovalo o svoji izku?nji, ko so umorili njihove sinove in mo?e, in so govorili: "Odpu??am, jaz odpu??am". Vendar pa smo to besedo izgubili. Na veliko znamo ?aliti, na veliko znamo obsojati, jaz prvi … To znamo dobro. Odpustiti pa … Odpustiti sovra?nikom: to je ?isti evangelij. To me je v Karako?u najbolj nagovorilo.«
Pogled na poru?en Mosul. Kdo prodaja oro?je?
Zadnji dve vpra?anji je svetemu o?etu zastavila novinarka francoske tiskovne agencije AFP. Prvo je bilo povezano z ob?utji ob pogledu na uni?en Mosul med preletom s helikopterjem ter med molitvijo sredi ru?evin ene izmed cerkva. V drugem pa jo je zanimal pape?ev pogled na dejstvo, da se muslimanka ne more poro?iti s kristjanom ne da bi jo dru?ina zavrgla, oziroma se ji lahko zgodi ?e celo kaj huj?ega. »Glede Mosula sem malo mimogrede povedal to, kar sem ob?util, ko sem se ustavil pred uni?eno cerkvijo, bil sem brez besed. Ni za verjeti, ni za verjeti … Poru?ena ni bila le tista cerkev, tudi druge, tudi mo?eja. Ni si mogo?e misliti, da obstaja tako velika ?love?ka krutost. V tem trenutku – ne ?elim re?i besede "se ponovno za?enja" – vendar poglejmo Afriko, poglejmo Afriko! In z na?o izku?njo Mosula, uni?enih cerkva in ostalega, se ustvarja sovra?tvo, vojna. Prav tako ponovno za?enja delovati tudi t.i. Islamska dr?ava. To je zelo hudo, zelo hudo. Medtem ko sem bil v cerkvi, mi je pri?lo na misel naslednje vpra?anje: vendar pa kdo prodaja oro?je tem uni?evalcem? Ker oro?ja ne delajo sami doma … morda naredijo kak?no eksplozivno napravo, vendar pa kdo prodaja oro?je? Kdo je odgovoren? Tistim, ki prodajajo oro?je, bi rekel, naj bodo vsaj odkriti in povejo, da ga prodajajo oni. Vendar pa tega ne povejo, to je hudo.«
?enske so pogumne, a tudi izkori??ane
»?enske. ?enske so bolj pogumne od mo?kih, to je res, tako ?utim. Vendar pa je ?enska tudi danes poni?ana. Gremo celo do naslednje skrajnosti: ne vem, kdo, ena izmed vas, mi je pokazala cenik ?ensk … Nisem mogel verjeti: ?e je ?enska tak?na, stane toliko … za prodajo. ?enske so naprodaj, so zasu?njene. Tudi v sredi??u Rima. Delo proti trgovini z ljudmi je delo vsakega dne. Med jubilejem [usmiljenja] sem obiskal eno izmed ustanov don Benzija, kjer so dekleta, ki so bila osvobojena. Ena je imela odrezano uho, ker nekega dne ni prinesla dovolj denarja; drugo so ugrabili in jo kot su?njo pripeljali iz Bratislave v prtlja?niku avtomobila. Trgovina z ljudmi se dogaja med nami, "izobra?enimi". V nekaterih dr?avah, posebej v delu Afrike, obstaja obrezovanje ?ensk kot obred, ki ga je potrebno opraviti. ?enske so ?e vedno su?nje in boriti se moramo za dostojanstvo ?ensk. One so tiste, ki omogo?ajo, da gre zgodovina naprej; to ni pretiravanje. Su?enjstvo pa je zavra?anje ?ensk. ?e pomislimo, da so v nekem kraju X razpravljali o tem, ?e mora biti odslovitev ?ene pisna ali samo ustna. Nimajo niti pravice, da bi dobile lo?itveni list! To se dogaja danes. Vendar pa da se ne bi oddaljili, pomislimo na center Rima, na dekleta, ki jih ugrabijo in izkori??ajo. Mislim, da sem o tem povedal vse.«
