Pape? kristjanom v Karako?u: Ne nehajte sanjati! Ne predajte se! Ne izgubite upanja!
Andreja ?ervek - Vatikan
Pape? Fran?i?ek je danes poleg Erbila in Mosula na severu Iraka obiskal ?e Karako?, kjer se je sre?al s kr??ansko skupnostjo. Dogodek je potekal v cerkvi Brezmade?nega spo?etja, ki je bila obnovljena lansko leto, potem ko so jo avgusta 2014 pripadniki islamske dr?ave mo?no po?kodovali in po?gali: zvonik je bil poru?en, kipi obglavljeni, pohi?tvo, sveti predmeti in knjige zakurjeni na cerkvenem dvori??u.
Svetega o?eta je pozdravil sirsko-katoli?ki patriarh Younan, pri?evala sta laikinja Doha Sabah Abdallah in duhovnik Ammar Yako, ob koncu pa je pape? z zbranimi molil tudi Angelovo ?e??enje. ?e prej pa jih je nagovoril in spodbudil, naj nikar ne izgubljajo poguma in za?nejo ponovno graditi svojo prihodnost, s tem ko se oklepajo svoje duhovne dedi??ine. »Ne nehajte sanjati! Ne predajte se, ne izgubite upanja!« je opogumil pape? ter izpostavil pomen odpu??anja. »Ne utrudimo se moliti za spreobrnjenje src in za zmago kulture ?ivljenja, sprave in bratske ljubezni, s spo?tovanjem razlik, razli?nih verskih tradicij, s prizadevanjem za izgradnjo prihodnosti edinosti in sodelovanja med vsemi osebami dobre volje.«
Govor pape?a Fran?i?ka med sre?anjem s kr??ansko skupnostjo v Karako?u
(Karako?, cerkev Brezmade?nega spo?etja, nedelja, 7. marec 2021)
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Hvale?en sem Gospodu za prilo?nost, da sem v tem jutru med vami. Nestrpno sem pri?akoval ta trenutek. Zahvaljujem se njegovi bla?enosti, patriarhu Ignaceju Youssifu Younanu, za njegove pozdravne besede, kakor tudi gospe Dohi Sabah Abdallah in Ammarju Yaki za njuno pri?evanje. Ko vas gledam, vidim kulturno in versko raznolikost ljudi v Karako?u, in to razkriva del lepote, ki jo va?a regija ponuja prihodnosti. Va?a navzo?nost tukaj spominja, da lepota ni monokromati?na, ampak sije v raznovrstnostih in razli?nostih.
Obenem se z veliko ?alostjo oziramo naokrog in vidimo druga znamenja, znamenja uni?evalne mo?i nasilja, sovra?tva in vojne. Koliko stvari je bilo uni?enih! In koliko tega je treba ponovno zgraditi! To na?e sre?anje dokazuje, da terorizem in smrt nimata nikoli zadnje besede. Zadnja beseda pripada Bogu in njegovemu Sinu, zmagovalcu nad grehom in smrtjo. Tudi sredi pusto?enja terorizma in vojne lahko z o?mi vere vidimo zmago ?ivljenja nad smrtjo. Pred sabo imate zgled svojih o?etov in svojih mater po veri, ki so ?astili in slavili Boga na tem kraju. S trdnim upanjem so vztrajali na svoji zemeljski poti ter zaupali v Boga, ki nikoli ne razo?ara in ki nas vedno podpira s svojo milostjo. Velika duhovna dedi??ina, ki so nam jo zapustili, ?e naprej ?ivi v vas. Objemite to dedi??ino! Ta dedi??ina je va?a mo?! Sedaj je trenutek, da ponovno gradite in ponovno za?nete, zaupajo? Bo?ji milosti, ki vodi usode vsakega ?loveka in vseh narodov. Niste sami! Celotna Cerkev vam je blizu z molitvijo in konkretno ljubeznijo. Na tem obmo?ju so vam mnogi odprli vrata v trenutku stiske.
Predragi, to je trenutek, da se ne zgradi nazaj le stavb, ampak najprej vezi, ki zdru?ujejo skupnosti in dru?ine, mlade in stare. Prerok Joel pravi: »… prerokovali bodo va?i sinovi in va?e h?ere, va?i star?ki bodo sanjali sanje, va?i mladeni?i bodo gledali videnja« (Jl 3,1). Kaj se zgodi, ko se sre?ajo ostareli in mladi? Ostareli sanjajo, sanjajo prihodnost za mlade; in mladi lahko sprejmejo te sanje in prerokbe ter jih nadaljujejo. Ko se ostareli in mladi zdru?ijo, ohranjamo in posredujemo darove, ki nam jih daje Bog. Poglejmo svoje otroke, zavedajo? se, da ne bodo podedovali samo zemlje, kulture in tradicije, ampak tudi ?ive sadove vere, ki so Bo?ji blagoslov te de?ele. Opogumljam vas, da ne pozabite, kdo ste in od kod prihajate! Da varujete vezi, ki vas dr?ijo skupaj, da varujete svoje korenine!
Zagotovo so trenutki, ko se vera lahko opoteka, ko se zdi, da Bog ne vidi in ne deluje. To je veljalo za vas v najtemnej?ih dneh vojne in je res tudi v teh dneh svetovne zdravstvene krize in velike negotovosti. V teh trenutkih se spomnite, da je Jezus ob vas. Ne nehajte sanjati! Ne predajte se, ne izgubite upanja! Z nebes svetniki bdijo nad vami: kli?imo jih in ne utrudimo se prositi za njihovo pripro?njo. Obstajajo tudi »svetniki izza sosednjih vrat«, »ki ?ivijo med nami, odsevajo Bo?jo navzo?nost« (Gaudete et exsultate, 7). Ta de?ela jih ima veliko, je de?ela mnogih svetih mo?kih in ?ensk. Pustite, da vas spremljajo proti bolj?i prihodnosti, prihodnosti upanja.
Nekaj, kar je rekla gospa Doha, me je ganilo: rekla je, da je odpu??anje potrebno s strani tistih, ki so pre?iveli teroristi?ne napade. Odpu??anje: to je klju?na beseda. Odpu??anje je potrebno, da ostanemo v ljubezni, da ostanemo kristjani. Pot do polne ozdravitve je lahko ?e dolga, a lepo vas prosim, ne obupajte. Potrebna sta sposobnost odpustiti in isto?asno pogum za boj. Vem, da je to zelo te?ko. A verujmo, da Bog lahko prinese mir v to de?elo. Mi zaupajmo Vanj in skupaj z vsemi osebami dobre volje recimo »ne« terorizmu in instrumentalizaciji vere.
O?e Ammar se je, ko je spomnil na grozote terorizma in vojne, zahvalil Gospodu, da vas je v temnih in slabih trenutkih vedno podpiral v zdravju in bolezni. Hvale?nost se rodi in raste, ko se spomnimo Bo?jih darov in obljub. Spomin na preteklost oblikuje sedanjost in nas vodi naprej proti prihodnosti.
V vsakem trenutku se zahvaljujmo Bogu za njegove darove in ga prosimo, naj podeli mir, odpu??anje in bratstvo tej de?eli in njenim ljudem. Ne utrudimo se moliti za spreobrnjenje src in za zmago kulture ?ivljenja, sprave in bratske ljubezni, s spo?tovanjem razlik, razli?nih verskih tradicij, s prizadevanjem za izgradnjo prihodnosti edinosti in sodelovanja med vsemi osebami dobre volje. Bratska ljubezen, ki prepoznava »temeljne vrednote vsega ?love?tva, vrednote, v imenu katerih lahko in moramo sodelovati, graditi in voditi dialog, odpu??ati in rasti« (Fratelli tutti, 283).
Ko sem s helikopterjem prihajal sem, sem videl kip Device Marije na tej cerkvi Brezmade?nega spo?etja in sem ji izro?il preporod tega mesta. Marija nas ne le varuje od zgoraj, ampak z materinsko ne?nostjo prihaja k vam. Njena podoba je bila celo po?kodovana in poteptana, a obli?je Matere Bo?je vas ?e naprej gleda z ne?nostjo. Kajti tako po?nejo matere: tola?ijo, bodrijo, dajejo ?ivljenje. In ?elel bi re?i iz srca hvala vsem materam in ?enskam te de?ele, pogumnim ?enskam, ki ?e naprej dajejo ?ivljenje, kljub nasilju in ranam. ?enske naj bodo spo?tovanje in varovane! Naj se jim nameni pozornost in dajo prilo?nosti! In zdaj skupaj molimo k na?i Materi ter prosimo za njeno pripro?njo za va?e potrebe in va?e na?rte. Vse vas polagam pod njeno za??ito. In vas prosim, ne pozabite moliti zame.
