杏MAP导航

Andreja ?ervek - Vatikan

Pape? Fran?i?ek je v?eraj praznoval 51 let duhovni?tva. Duhovni?ko posve?enje je prejel 13. decembra 1969, le nekaj dni pred svojih 33. rojstnim dnevom (17. december). Enajst let pred tem, 11. marca 1958, je vstopil v noviciat Dru?be Jezusove, kjer je 22. aprila 1973 imel zaobljube.

Jorge Mario Bergoglio je poklicanost v duhovni?tvo odkril 21. septembra 1953. Bil je godovni dan sv. Mateja, ko je sedemnajst letni Jorge ?el v ?upnijsko cerkev, kamor je obi?ajno zahajal. Nenadoma je za?util potrebo, da se spove. In tista spoved mu je spremenila ?ivljenje. »To je bila zame izku?nja sre?anja. Ugotovil sem, da me nekdo ?aka. A ne vem, kaj se je zgodilo, ne spomnim se. Ne vem, zakaj je bil tam ravno tisti duhovnik, ki ga nisem poznal, zakaj sem za?util ?eljo po spovedi, a resnica je, da me je nekdo ?akal,« je pape? Fran?i?ek pripovedoval na vigilijo binko?ti, 18. maja 2013, med sre?anjem z gibanji, skupnostmi in lai?nimi zdru?enji. »?akal me je ?e nekaj ?asa. Po spovedi sem za?util, da se je nekaj spremenilo. Nisem bil ve? isti. Zasli?al sem glas, klic. Prepri?an sem bil, da moram postati duhovnik.«

Bergoglio je do?ivel ljube?o navzo?nost Boga v svojem ?ivljenju, za?util je, da se ga je dotaknilo usmiljenje Boga, ki ga kli?e v posve?eno ?ivljenje, po zgledu sv. Ignacija Lojolskega. Od tu tudi izbira ?kofovskega gesla, ki ga je obdr?al tudi kot pape?: Miserando atque eligendo (Z usmiljenjem in izvolitvijo). Besede so vzete iz pridige sv. Bede ?astitljivega in se nana?ajo na evangeljski prizor o poklicanosti sv. Mateja: »Jezus je zagledal cestninarja Mateja in, ko ga je ljube?e pogledal, ga je izbral ter mu rekel: Hodi za menoj.«

Pape? o pomembni vlogi duhovnikov v ?asu pandemije

O duhovni?tvu in poklicanosti v duhovni?tvo je pape? Fran?i?ek v ?asu svojega pontifikata velikokrat govoril ali pisal. Letos je poslanstvo in vlogo duhovnikov ve?krat povezal z obstoje?o pandemijo covida-19 in njenimi posledicami. Spomnimo na besede iz pisma duhovnikom rimske ?kofije, ki ga je napisal maja letos, ker zaradi pandemije covida-19 ni mogel darovati krizmene svete ma?e.

Takole je zapisal: »Kakor v?eraj tudi danes ?utimo, da so veselje in upanje, ?alost in zaskrbljenost dana?njih ljudi, posebno ubogih in vseh kakor koli trpe?ih, hkrati tudi veselje in upanje, ?alost in zaskrbljenost Kristusovih u?encev; in ni?esar resni?no ?love?kega ni, kar bi ne na?lo odmeva v njihovih srcih. Kako dobro vse to poznamo! Vsi smo poslu?ali ?tevilke in odstotke, ki so nas dan za dnem preplavljali; z roko smo se lahko dotaknili bole?ine na?ih ljudi. Do nas niso prihajali oddaljeni podatki: statistike so imele ime, obraze, skupne zgodbe. Kot duhovni?ka skupnost nismo bili odtujeni tej resni?nosti in je nismo opazovali skozi okno. Premo?eni od nevihte, ki je besnela, ste si prizadevali, da bi bili v svojih skupnostih in  jih spremljali: videli ste, da prihaja volk in niste ne pobegnili ne zapustili ?rede.«

Pape? je duhovnike spodbudil k modrosti, daljnovidnosti in skupnemu delu. Poudaril je, da bo nujno treba »razviti poslu?anje, ki bo pozorno, a polno upanja, vedro, a vztrajno, stalno, a ne tesnobno, ki bo lahko pripravilo in utrlo poti, na katere nas Gospod kli?e, da jih prehodimo. Vemo, da iz preganjanj in bole?ih izku?enj ne pridemo tak?ni, kot smo bili prej. Biti moramo ?uje?i in pozorni. […] Kot duhovniki, sinovi in ?lani duhovni?kega ljudstva, moramo sprejeti odgovornost za prihodnost in jo na?rtovati kot bratje.«

Sveti o?e je o pomembni navzo?nosti in pomo?i duhovnikov v ?asu leto?nje pandemije spregovoril tudi med sre?anjem z zdravniki in ostalim zdravstvenim osebjem Lombardije, ki jih je sprejel v avdienco junija letos. »Pastoralna gore?nost in ustvarjalna skrb duhovnikov sta ljudem pomagali, da so nadaljevali pot vere in niso ostali sami pred bole?ino in strahom. Ob?udoval sem apostolskega duha mnogih duhovnikov,« je dejal in spomnil, da so mnogi hodili od vrat do vrat in ljudi spra?evali, ?e kaj potrebujejo. »Bli?ina, ustvarjalnost, brez sramu. Ti duhovniki, ki so ostali ob svojem ljudstvu v prizadevni in vsakodnevni delitvi: bili so znamenje tola?e?e Bo?je navzo?nosti. ?al jih je nemalo umrlo, kakor tudi zdravnikov in zdravstvenega osebja. In tudi med vami je nekaj duhovnikov, ki so bili bolni in so, hvala Bogu, ozdraveli. Po vas se zahvaljujem vsemu italijanskemu kleru, ki je dokazal pogum in ljubezen do ljudi.«