杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Nov korak na poti dialoga in bratstva

»Zahvaljujem se predvsem Gospodu, ki mi je dovolil, da sem naredil nov korak na poti dialoga in sre?anja z brati in sestrami muslimani, da bi bil – kakor se je glasilo geslo potovanja – slu?abnik upanja v dana?njem svetu,« je za?el katehezo pape? Fran?i?ek. Njegovo romanje v Maroko je sledilo stopinjam dveh svetnikov: Fran?i?ka Asi?kega in Janeza Pavla II. Pred osemsto leti je sv. Fran?i?ek prinesel sporo?ilo miru in bratstva sultanu Malek-al-Kamilu. Leta 1985 pa je pape? Janez Pavel II. obiskal Maroko, potem ko je v Vatikanu sprejel kralja Hasana II.

Fran?i?ek je dodal, da se kdo lahko spra?uje, zakaj pape? gre k muslimanom in ne samo h katoli?anom. Kot je pojasnil, z muslimani delimo potomstvo istega o?eta Abrahama. Bog je dovolil, da obstaja ve? verstev. Kar Bog ?eli, je bratstvo med nami, na poseben na?in z Abrahamovimi otroki, kar so tudi muslimani. »Ne smemo se prestra?iti pred razlikami,« je zatrdil, »Bog jih je dovolil. Prestra?iti se moremo, ko ne delujemo v bratstvu in ne hodimo skupaj v ?ivljenju.«

Pomembna vloga verstev pri za??iti ?love?kega dostojanstva

»Slu?iti upanju v ?asu, kot je na?, pomeni predvsem postaviti mostove med civilizacijami,« je zatrdil pape? in dodal: »Zame je bilo veselje in ?ast, da sem to lahko storil z ?lahtnim kraljestvom Maroko, s tem ko sem se sre?al z njegovim ljudstvom in voditelji.« Fran?i?ek in maro?ki kralj Mohamed VI. sta spomnila na pomembna mednarodna sre?anja, ki so se v zadnjih letih odvijala v Maroku, pri tem pa poudarila »bistveno vlogo verstev pri za??iti ?love?kega dostojanstva in pospe?evanju miru, pravi?nosti in skrbi za stvarstvo, na? skupen dom«. Skupaj sta tudi podpisala Poziv za Jeruzalem, da bi sveto mesto bilo ohranjeno kot dedi??ina ?love?tva in kraj mirnega sre?evanja, predvsem za vernike treh monoteisti?nih verstev.

Fran?i?ek je med svojih bivanjem v Maroku obiskal tudi mavzolej Mohameda V., ter se poklonil njegovemu spominu in spominu Hasana II. Prav tako je obiskal In?titut za formacijo imamov, pridigarjev in pridigark. Ta ustanova je usmerjena v promocijo islama, ki spo?tuje druga verstva in zavra?a nasilje in integralizem ter izpostavlja, da smo vsi bratje in sestre in si moramo prizadevati za bratstvo.

Migrante sprejeti kot osebe

Posebno pozornost med potovanjem je pape? Fran?i?ek namenil migracijskemu vpra?anju, tako med govorom maro?kim oblastem kot med sre?anjem s samimi migranti. »Nekateri med njimi so pri?evali, da se ?ivljenje migranta spremeni in ponovno postane normalno, ko najde skupnost, ki ga sprejme kot osebo. To je temeljno,« je poudaril sveti o?e med katehezo. Ravno v Marake?u v Maroku, decembra lansko leto, je bil ratificiran svetovni dogovor za varno, urejeno in zakonito migracijo. Po pape?evih besedah gre za »pomemben korak k prevzemanju odgovornosti mednarodne skupnosti«: »Kot Sveti sede? smo ponudili svoj prispevek, ki ga povzemajo ?tirje glagoli: migrante sprejeti, za??ititi, pospe?evati in integrirati. Ne gre za to, da od zgoraj spustimo programe pomo?i, ampak da se skupaj podamo na pot preko teh ?tirih dejanj ter tako gradimo mesta in dr?ave, ki ohranjajo svojo kulturno in versko identiteto, obenem pa so odprta za razlike in znajo jih vrednotiti v znamenju ?love?kega bratstva. Cerkev v Maroku si zelo prizadeva za bli?ino migrantom.« Pape? se je zato hotel zahvaliti in spodbuditi vse, ki se z velikodu?nostjo posve?ajo osebam migrantom, s tem pa uresni?ujejo Kristusove besede: »Tujec sem bil in ste me sprejeli« (Mt 25,35).

Pape? s kr??ansko skupnostjo: slu?abniki upanja

Nedelja je bila namenjena kr??anski skupnosti. Pape? je obiskal kmetijski socialni center, ki ga vodijo redovnice vincencijanke in v sodelovanju z mnogimi prostovoljci nudijo razli?ne vrste pomo?i kme?kemu prebivalstvu.

V rabatski katedrali se je sveti o?e sre?al z duhovniki, posve?enimi osebami in Ekumenskim svetom Cerkva. »Gre za majhno ?redo v Maroku in zato sem spomnil na evangeljsko priliko o soli, svetilki in kvasu. Kar je pomembno, ni koli?ina, ampak da ima sol okus, da svetilka sveti in da ima kvas mo?, da prekvasi vso testo. To ne prihaja od nas, ampak od Boga, od Svetega Duha, ki iz nas naredi Kristusove pri?evalce tam, kjer smo, v slogu dialoga in prijateljstva, ki ga ?ivimo predvsem med seboj kot kristjani, kajti – kot pravi Jezus – 'Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji u?enci, ?e boste med seboj imeli ljubezen' (Jn 13,35).«

Veselje cerkvenega ob?estva je na?lo svoj temelj in svoj polni izraz v nedeljski evharistiji, ki jo je pape? obhajal v ?portnem kompleksu v prestolnici Rabat. Udele?ilo se je je na tiso?e oseb, ve? kot 60 razli?nih narodnosti. »Posebna epifanija Bo?jega ljudstva v srcu islamske dr?ave,« je dejal. »Prilika o usmiljenjem o?etu je pred nami osvetlila lepoto na?rta Boga, ki ?eli, da so vsi njegovi otroci del njegove slave, del praznovanja odpu??anja in sprave. Na to praznovanje pridejo tisti, ki se znajo prepoznati kot potrebni O?etovega usmiljenja in ki se znajo veseliti z Njim, ko se brat ali sestra vrneta domov. Ni slu?aj, da je tam, kjer muslimani vsak dan kli?ejo Milostljivega in Usmiljenega, odmevala prilika o O?etovem usmiljenju. Samo kdor je ponovno prerojen in ?ivi v objemu tega O?eta, samo tisti, ki se ?utijo bratje in sestre, so lahko slu?abniki upanja v svetu,« je pape? Fran?i?ek sklenil katehezo.